Razklon svetlobe

Sončno svetlobo ali svetlobo, ki jo daje navadna žarnica, imenujemo bela svetloba. V njej je zajet ves barvni spekter. Če ozek curek bele svetlobe usmerimo na stekleno prizmo, opazimo, da se razkloni v različne barve. Jasno lahko opazimo glavne barve: rdečo, rumeno, zeleno, modro in vijolično.

Sami se lahko o tem prepričamo, če ozek curek svetlobe usmerimo v stekleno prizmo ali vazo, polno vode.

Vzrok za takšen razklon je v različnem lomnem količniku za razne vrste svetlobe, ki sestavljajo belo svetlobo. Izkaže se, da se rdeča svetloba lomi najmanj, vijolična pa najbolj.

Nastanek mavrice

Do razklona bele svetlobe velikokrat pride tudi v naravi. Najbolj znan tak pojav je zagotovo mavrica. Iz izkušenj vemo, da mavrica nastane, ko sonce obsije vodne kapljice. To se lahko zgodi, ko ob dežju sije Sonce ali ob velikih slapovih, kjer je v zraku ogromno vodnih kapljic.

Sončna svetloba se od kapljic odbija na poseben način, in sicer tako, da je izrazit in jasno viden le žarek, ki se odbije pod kotom $42^\circ$.

Pri lomu svetlobe ob vstopu in izstopu iz kapljice ter pri odboju znotraj nje pride do razklona svetlobe, kot smo spoznali prej. Rdeča svetloba se lomi najmanj, modra oziroma vijolična pa najbolj. V naše oko tako vpade lep barvni lok med kotoma $40^\circ$ in $42^\circ$, kot je prikazano na sliki.