FORMATIVNO SPREMLJANJE V 1. RAZREDU

naloga3

naloga3

S formativnim spremljanjem se z učenci seznanimo v 1. razredu že pri osnovnih navodilih kot je npr. postavljanje vrste, hoja po šoli vrsti, urejenost poličke v razredu, obnašanje pri malici, pri pouku in pri igri ipd.

V nekaterih učnih sklopih nam pride formativno spremljanje še posebej prav, saj imajo učenci veliko bolj jasno sliko o svojem znanju in možnostih napredovanja. Tako npr. vsako leto postavimo glaskovalne stopničke, kamor se učenci postavijo glede na predznanje glaskovanja posameznih besed. Med poukom so zato zelo motivirani za delo, saj se zelo veselijo, ko se lahko premaknejo na višjo stopničko in opazijo svoj napredek. Kasneje dodamo tudi bralne stopničke.

Slikovno podporo oz. kriterije uspešnosti si vedno narišemo, ko se učenci pripravljajo na govorni nastop. Sami podajo ideje, kaj je pomembno, da bo njihov govorni nastop uspešen. Na spodnji sliki so kriteriji za govorni nastop, kjer so učenci v štirih povedih pripovedovali, kaj so počeli v enem dnevu med počitnicami. Pomembno je, da kriterijev uspešnosti za mlajše učence ni preveč, saj jim bi težje sledili.

Dostikrat pa se poslužujemo tudi samovrednotenja, kjer učenci glede na dane in zapisane kriterije, ocenijo sami sebe. V spodnjem primeru smo samovrednotenje izvedli pred načrtovano dejavnostjo (slika – ocenili so, koliko o tem že vedo in kako dobri so že v tem), po izvedeni dejavnosti pa smo izvedli še eno samovrednotenje in učenci so lahko primerjali svoje ocene pred in po aktivnosti. Zopet so ugotovili, da so bili zelo uspešni, da so se s sodelovanjem in aktivnostjo tudi veliko naučili.

Alenka Čokl, Osnovna šola Planina pri Sevnici

Komentarji

  1. Luciana Legat
    8. 4. 2024 at 18:51

    Dobro se mi zdi, da ste predstavili različne vidike formativnega spremljanja. Pri glaskovalnih stopničkah vidimo primer spremljanja daljšega procesa (več mesecev), od prepoznavanja glasov do branja. Primer govornega nastopa poudari samostojnost, ki se pri formativnem spremljanju še bolj razvija. Govorni nastop je namreč pogosto primer dela staršev, tu so bili učenci verjetno lažje samostojni. Samoevalvacija pa je primer, ko so učenci v formativno spremljanje vključeni že v fazi pregleda predznanja.

  2. Polona
    17. 12. 2023 at 13:18

    Zelo so mi všeč glaskovalne stopničke, verjamem, da so učenci bolj motivirani.

  3. 17. 12. 2023 at 10:53

    Zelo dobro in praktično predstavljene stopnje formativnega spremljanja.

  4. Več komentarjev

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja