Število prebivalcev nekega območja je v osnovi odvisno od naravnega gibanja števila prebivalcev in selitev. Naravno gibanje števila prebivalcev je odvisno od rodnosti in umrljivosti (ter posledično naravnega prirastka), na število prebivalcev pa vplivajo tudi odselitve in priselitve.

Hitra rast števila prebivalcev je sodobnejši pojav, saj se je število ljudi začelo bistveno hitreje povečevati šele v 20. stoletju. Leta 2001 je bilo na Zemlji več kot 6 milijard ljudi, leta 2011 (konec oktobra) pa že več kot 7 milijard. Projekcije kažejo, da naj bi se število prebivalcev do leta 2050 povečalo na 10 milijard. Taki hitri rasti prebivalstva pravimo demografska eksplozija.

Rodnost ali nataliteta je število živorojenih otrok na 1000 prebivalcev v enem letu na nekem območju. Izražena je v ‰. Najvišja povprečna rodnost na svetu je v Afriki, Južni Aziji ter Srednji in Južni Ameriki. V razvitih državah se rodnost giblje večinoma med 10 in 15 ‰, v Afriki presega 40 ‰, v Aziji je okrog 25 ‰. Podatki za Slovenijo kažejo, da je stopnja rodnosti okrog 10 ‰. Na stopnjo rodnosti vplivajo gospodarska razvitost, prevladujoča verska usmerjenost in tradicija. Na število rojstev lahko vpliva tudi politika države, ki lahko rojstva zavira (Kitajska, Indija) ali spodbuja (evropske države). Najvišja rodnost je v gospodarsko najmanj razvitih državah, najnižja pa v gospodarsko visoko razvitih državah.