Licenca
To delo je na voljo pod pogoji slovenske licence Creative Commons 2.5:

priznanje avtorstva - nekomercialno - deljenje pod enakimi pogoji.

Celotna licenca je na voljo na spletu na naslovu http://creativecommons.org/licenses/by-nc-sa/2.5/si/. V skladu s to licenco je dovoljeno vsakemu uporabniku delo razmnoževati, distribuirati, javno priobčevati, dajati v najem in tudi predelovati, vendar samo v nekomercialne namene in ob pogoju, da navede avtorja oziroma avtorje in izdajatelja tega dela. Če uporabnik delo predela, kar pomeni, da ga spremeni, preoblikuje, prevede ali uporabi to delo v svojem delu, lahko predelavo dela ponudi na voljo le pod pogoji, ki so enaki pogojem iz te licence oziroma pod enako licenco.
Navodila

Včasih je bila delitev naselij na podeželska ({ruralna;Ruralno območje pomeni podeželsko območje.}) in mestna ({urbana;Urbano območje pomeni mestno območje.}) preprosta, zdaj pa je zlasti v razvitem svetu zaradi širjenja mest in mestnega načina življenja na podeželje (urbanizacije) mejo med njimi težko določiti.

Razlike med podeželskim in mestnim naseljem so vidne predvsem v podobi, velikosti in vlogi naselja.

Podoba naselja je posledica razvoja naselja in dejavnosti, ki jih je naselje imelo oziroma jih še vedno ima. Podeželska naselja v razvitem svetu že dolgo niso več le kmečka ({agrarna;Naselje na podeželju, v katerem se velik del aktivnega prebivalstva ukvarja s kmetovanjem.}) naselja, saj se njihovi prebivalci vedno manj ukvarjajo s kmetijstvom. Nekmečka (neagrarna) naselja na podeželju so živela od rudarstva, ribištva, obrti, danes pa v njih prevladujejo spalna, obrtna in turistična funkcija.
Agrarna naselja so praviloma manjša, pozidava je prilagojena reliefu, ceste v naselju so ozke in niso prilagojene sodobnim potrebam. V naselju so tipični kmečki domovi (stanovanjska in gospodarska poslopja ter dvorišče), ki pa s podeželja razvitega sveta čedalje bolj izginjajo. Pomemben del agrarnega naselja je naselju pripadajoče zemljišče, ki omogoča kmetijsko rabo.
Podoba mestnega naselja je drugačna.

Kaj misliš, da je značilno za mestna naselja v primerjavi s podeželskimi?

pozidava

{velika_gostota_pozidave;zelo_malo_pozidanih_površin}

ulice

{široke_ulice;ozke_ulice}

zelene površine

{malo_zelenih_površin;veliko_zelenih_površin}

bivanje

{visoke_stolpnice;stanovanjske_hiše}

V svetu so različna merila velikosti naselja oziroma števila prebivalcev za določanje mestnih naselij. Spodnja meja se giblje med 2000 in 5000 prebivalci, v Italiji je spodnja meja celo 20.000 prebivalcev.

Na spletnih straneh Statističnega urada Republike Slovenije poišči podatke o številu prebivalcev spodaj naštetih mest.  
Mesta razvrsti po velikosti od največjega (1) do najmanjšega (10).

Kranj

4

Kamnik

10

Velenje

6

Ptuj

8

Ljubljana

1

Koper

5

Novo mesto

7

Trbovlje

9

Maribor

2

Celje

3

Frankfurt ob Majni

V preteklosti sta bili vlogi podeželskih naselij predvsem bivanje in delo v primarnih gospodarskih dejavnostih. V zadnjih desetletjih pa se je njihova vloga spremenila, saj se poleg bivanja na podeželje vedno bolj širijo obrtne dejavnosti. Za mestna naselja so poleg bivanja značilne storitvene, proizvodne, upravne in druge dejavnosti. V proizvodnih dejavnostih v mestih delajo tudi dnevni migranti s podeželja.

<NAZAJ
>NAPREJ211/320