Licenca
To delo je na voljo pod pogoji slovenske licence Creative Commons 2.5:

priznanje avtorstva - nekomercialno - deljenje pod enakimi pogoji.

Celotna licenca je na voljo na spletu na naslovu http://creativecommons.org/licenses/by-nc-sa/2.5/si/. V skladu s to licenco je dovoljeno vsakemu uporabniku delo razmnoževati, distribuirati, javno priobčevati, dajati v najem in tudi predelovati, vendar samo v nekomercialne namene in ob pogoju, da navede avtorja oziroma avtorje in izdajatelja tega dela. Če uporabnik delo predela, kar pomeni, da ga spremeni, preoblikuje, prevede ali uporabi to delo v svojem delu, lahko predelavo dela ponudi na voljo le pod pogoji, ki so enaki pogojem iz te licence oziroma pod enako licenco.
Navodila

Tržišče kot razmestitveni dejavnik ima pomembno vlogo že od začetkov industrijskega razvoja. Za različne industrijske panoge so zaradi velikega števila prebivalcev (končnih potrošnikov) izjemno privlačna predvsem območja velemest. Nanje je bila ves čas vezana predvsem živilska industrija, medtem ko se je vloga tega dejavnika za ostale panoge z razvojem globalnega trga (spletne trgovine) precej spremenila. Proces globalizacije trga je še pospešil pojav multinacionalnih podjetij. Ta podjetja imajo obrate razmeščene po vsem svetu, njihova ključna prednost pa je, da dobičke in konkurenčnost povečujejo z večjo dosegljivostjo svojih izdelkov in zniževanjem stroškov (transport, razvoj). 

Zemljevid aktivnosti podjetja na primeru Nutelle

Kot razmestitveni dejavnik je čedalje bolj v ospredju strošek lokacije. Tako so se oblikovale industrijske cone na degradiranih in lokacijsko manj zanimivih območjih. Tržišče pa ima še eno ključno vlogo, saj na podlagi ponudbe in povpraševanja vpliva tudi na oblikovanje cen posameznih izdelkov. Ključno pri tem je, koliko so potrošniki za določen izdelek pripravljeni plačati.

Delovna sila kot razmestitveni dejavnik vpliva na več različnih načinov. Pri industrijskih panogah z nižjo {dodano vrednostjo;Dodana vrednost proizvoda ali storitve je novoustvarjena (povečana) vrednost proizvoda ali storitve. Določimo jo lahko kot razliko med prodajno vrednostjo proizvodov in storitev ter nabavno vrednostjo surovin in materialov ter drugih proizvodnih stroškov.} (npr. tekstilna industrija ...) je ključen strošek delovne sile. Za tovrstno proizvodnjo namreč ni potrebna visoko izobražena delovna sila, ampak sta pomembnejši njena številčnost in cenenost. Zaradi tega se tovrstne industrijske panoge selijo v gospodarsko manj razvite države, kjer je delovna sila bistveno cenejša. Tja se selijo tudi ekološko spornejše industrijske panoge, ki v razvitih državah (okoljska zakonodaja) ne izpolnjujejo več temeljnih standardov varovanja okolja.

Na drugi strani so industrijske panoge z visoko dodano vrednostjo in s proizvodnjo tehnično zahtevnih izdelkov, ki zahtevajo bistveno dražjo, visoko izobraženo delovno silo. Tovrstne izdelke je namreč mogoče prodati po bistveno višjih cenah, kar upraviči višji strošek delovne sile in velike investicije v razvoj (kapital kot razmestitveni dejavnik).

Te industrijske panoge so pogosto vezane tudi na sodelovanje z univerzitetnimi središči. Industrija visoke tehnologije ni več vezana samo na gospodarsko visoko razvite države, saj je v zadnjih letih opazna težnja, da se v visoko razvitih državah ohranjajo razvojni oddelki podjetij, medtem ko se proizvodnja seli na območja s cenejšo delovno silo (npr. Apple ...).

Doma poišči tri vrste elektronskih naprav (mobilni telefon, računalnik, televizor) in za vsako ugotovi, v kateri državi je bila proizvedena. Kaj ugotoviš, če to primerjaš z državo, iz katere prihaja blagovna znamka teh naprav?

<NAZAJ
>NAPREJ256/320