S koncem druge svetovne vojne so se evropski voditelji odločili, da bodo nadaljnje spore reševali s sodelovanjem in ne vojno. Podprli so pobudo Francoza Jeana Monneta, ki je trdil, da država za začetek vojne potrebuje dvoje: železo za izdelovanje jekla (za tanke, puške, bombe) in premog (za tovarne in železnice). Zaloge premoga in jekla so bile v Evropi velike in s tem so bili izpolnjeni vsi pogoji za vojno. Če se države skupaj odločajo o evropskem premogu in jeklu, nobena med njimi ne more izdelovati orožja, ne da bi za to vedele ostale.
Zamisel so podprle Francija, Nemčija, Belgija, Italija, Luksemburg in Nizozemska ter leta 1951 ustanovile Evropsko skupnost za premog in jeklo. Tako se je začela uresničevati Monnetova pobuda, ki je prerasla v današnjo Evropsko unijo.

Med seboj se spoštujejo, saj želijo živeti v miru, s svojo tradicijo, jezikom in kulturo. Močnejši pomagajo šibkejšim, skupaj se dogovarjajo o pomembnih stvareh, vodijo skupno blagajno in določajo skupna pravila. Moto Evropske unije je Združeni v različnosti.