Rudarstvo

Rudarstvo ima na slovenskem dolgo tradicijo. Zaradi skromnih rudnih zalog so prevladovali manjši rudniki. Večja sta bila le idrijski rudnik živega srebra in rudnik svinca in cinka v Mežici. V 19. stoletju se pod vplivom industrializacije (parni stroj) začne razvijati premogovništvo in različne industrijske panoge, ki so bile vezane predvsem na dostopne domače surovine (železarstvo, steklarstvo...). Največji premogovniki so bili na območju Trbovelj, Zagorja in Hrastnika (t.i. Črni revir) in Velenja (Velenjski premogovniški bazen). Danes rudnike zapirajo. Obratuje le še rudnik {lignita;Lignit je slabo kaloričen. Je značilne rjave z izrazito leseno strukturo in teksturo. Vsebuje veliko vlage, zaradi česar ima nizko kurilno vrednost. Uporablja se za proizvodnjo električne energije.} v {Velenju;Začetki delovanja rudnika segajo že v leto 1875. Velenjski premogovnik deluje na največjem slovenskem nahajališču premoga in na eni od najdebelejših znanih plasti premoga na svetu. Iz lignitnih plasti, debelih kar 165 metrov, je bilo doslej odkopanega 220 milijonov ton lignita. Če bi ga naložili na vagone, bi lahko z njimi sestavili kompozicijo, ki bi dvakrat obkrožila Zemljo. Zaloge lignita, ki ga uporabljajo v termoelektrarni Šoštanj, naj bi pri današnjem izkopu zadoščale še za štirideset let delovanja premogovnika. Leta 1999 je bil v opuščenem delu jame Škale urejen Muzej premogovništva Slovenije, kjer lahko obiskovalci spoznajo razvoj premogovniška v Sloveniji.} (lignit za potrebe TE Šoštanj).

Preberi spodnji odstavek in vstavi manjkajoče besede.

V Sloveniji smo imeli rudnika svinca in cinka na Koroškem v zgornji Mežiški dolini ob vznožju Pece .

V Idriji so kopali živo srebro . Oba rudnika sta zaprta, rovi pa so urejeni za turistične oglede.