Licenca
To delo je na voljo pod pogoji slovenske licence Creative Commons 2.5:

priznanje avtorstva - nekomercialno - deljenje pod enakimi pogoji.

Celotna licenca je na voljo na spletu na naslovu http://creativecommons.org/licenses/by-nc-sa/2.5/si/. V skladu s to licenco je dovoljeno vsakemu uporabniku delo razmnoževati, distribuirati, javno priobčevati, dajati v najem in tudi predelovati, vendar samo v nekomercialne namene in ob pogoju, da navede avtorja oziroma avtorje in izdajatelja tega dela. Če uporabnik delo predela, kar pomeni, da ga spremeni, preoblikuje, prevede ali uporabi to delo v svojem delu, lahko predelavo dela ponudi na voljo le pod pogoji, ki so enaki pogojem iz te licence oziroma pod enako licenco.
Navodila

Razvoj evropske vokalne glasbe

Vokalno glasbo imajo vsa ljudstva sveta. Razmisli, zakaj je lažje obravnavati dvatisočletno zgodovino glasbe evropskih kot afriških ljudstev.

Evropska glasba ima svoje korenine v glasbi naslednjih kultur:

 

Starogrška glasbena kultura je bila v starem veku najbolj razvita in je dajala prednost vokalni glasbi pred instrumentalno.

Drži. Ne drži.

 

Skoraj celo prvo tisočletje našega štetja je bila evropska glasba samo enoglasna.

Drži. Ne drži.

Besedilo in melodija pesmi sta bila vselej tesno povezana. Obstajata dva osnovna odnosa med petjem tonov v kombinaciji z zlogi besedila: silabičen in njemu nasprotni, melizmatičen način.

 

V zgornjih notnih zapisih lahko razlikuješ način petja enega zloga v zaporedju več različnih tonov od petja enega tona na vsak zlog. Kateri zapis je melizmatičen in kateri silabičen?

Časovno najobsežnejše obdobje je v srednjeveški glasbeni ustvarjalnosti pripadlo petju pobožnih enoglasnih koralnih napevov, ki so dobili ime po papežu Gregorju Velikem (540–604). Danes, v 21. stoletju, so postali priljubljeni zunaj cerkvenih zidov, saj so, združeni z elektronsko glasbo, našli pot na komercialno tržišče (na primer skupina Enigma). Približno do leta 1000 je bila srednjeveška umetna glasba cerkvena in izključno vokalna . Ljudski glasbeniki, ki so sicer prepevali posvetna besedila, so muzicirali tudi z glasbili .

<NAZAJ
>NAPREJ41/248