Licenca
To delo je na voljo pod pogoji slovenske licence Creative Commons 2.5:

priznanje avtorstva - nekomercialno - deljenje pod enakimi pogoji.

Celotna licenca je na voljo na spletu na naslovu http://creativecommons.org/licenses/by-nc-sa/2.5/si/. V skladu s to licenco je dovoljeno vsakemu uporabniku delo razmnoževati, distribuirati, javno priobčevati, dajati v najem in tudi predelovati, vendar samo v nekomercialne namene in ob pogoju, da navede avtorja oziroma avtorje in izdajatelja tega dela. Če uporabnik delo predela, kar pomeni, da ga spremeni, preoblikuje, prevede ali uporabi to delo v svojem delu, lahko predelavo dela ponudi na voljo le pod pogoji, ki so enaki pogojem iz te licence oziroma pod enako licenco.
Navodila

KRATEK PREGLED LJUDSKIH GLASBIL

Odgovori na naslednja vprašanja:

Katero je bilo prvo glasbilo v razvoju človeštva? {človeški_glas;godalo;tolkalo;brenkalo}

Nekateri prototipi glasbil so se sočasno razvijali na različnih kulturnih območjih. {pravilno;nepravilno}

Razmisli:
  • Na podlagi katerih virov sledimo razvoju glasbil?
  • Katera podobna glasbila lahko najdemo na različnih kulturnih območjih, ne glede na geografsko oddaljenost? Da bo reševanje naloge lažje, izhajaj iz načina igranja glasbil (pihala, tolkala ... ).
  • Katere vloge, ki jih imajo ljudska glasbila, bi lahko prišteli med vloge, ki so značilne za več ljudstev?

Kaj vse je lahko po tvojem mnenju ljudsko glasbilo? Poišči odgovor v poglavju o ljudski glasbi Slovenije.

V nasprotju z ljudsko pesmijo, kjer obstajajo zvrsti, ki nimajo sorodnih zvrsti v umetni poeziji, se ljudska glasbila ne razlikujejo opazneje od tistih glasbil, ki se uporabljajo v umetni glasbi. Dejansko lahko prihaja do obojestranskih vplivov ali zamenjav. Primer tega so ljudski godci, zlasti v Evropi, ki igrajo na glasbila, ki jih sicer uporabljajo v simfoničnem orkestru (na primer gosli, čelo, bas) oziroma so nekatera ljudska glasbila skozi čas postala koncertna.

V tem poglavju ne bodo predstavljena vsa ljudska glasbila, ki jih uporabljajo različni narodi na svetu. Razlog za to je preprost: preveč jih je, da bi lahko vse predstavili. Tista, ki bodo opisana, so razvrščena glede na to, kako nastane zvok pri glasbilu in kateri del glasbila je pri tem udeležen. Pri tej razvrstitvi lahko govorimo o naslednjih skupinah: {idiofoni;Idiofoni (tolkala, strgala, trzala, drgala) so skupina glasbil, pri katerih nastane zvok z nihanjem trupa glasbila. V to skupino spadajo glasbila (večinoma tolkala), ki nimajo membrane. Idiofoni so lahko preprosti ali sestavljeni. Mednje uvrščamo na primer klopotce, različna tolkala, ksilofone, zvonce ...}, {aerofoni;Aerofoni (pihala in trobila) so lahko preprosti (trobente, piščali) ali sestavljeni (orglice, trstenke ...).}, {membranofoni;Membranofoni (bobni in mirlitoni) so zelo razširjeni po svetu. So različnih oblik in imajo eno ali dve opni.} in {kordofoni;Kordofoni (godala, brenkala, tolkala, drsala) so zelo različnih oblik in se razlikujejo po številu strun ter v načinu igranja (z lokom, z brenkanjem, udarjanjem, drsanjem ...).}.

Lastna glasbila

Lastnih glasbil (telesa) ne bomo uvrščali nikamor, ker bi bilo prezahtevno razvrščati vsak del telesa v določeno skupino glasbil.

Poslušaj posnetek, kjer lahko slišimo petje eefing. Na kaj te spominja?

{beatbox;jodlanje;ojkanje}

Idiofoni in membranofoni

Katera ljudstva na svetu imajo poseben odnos do bobnov? Če ne poznaš odgovora, preberi razlago pod gumbom Opis.

Poslušaj zvočni primer za boben djembe in za gamelanski orkester.

<NAZAJ
>NAPREJ71/248