Licenca
To delo je na voljo pod pogoji slovenske licence Creative Commons 2.5:

priznanje avtorstva - nekomercialno - deljenje pod enakimi pogoji.

Celotna licenca je na voljo na spletu na naslovu http://creativecommons.org/licenses/by-nc-sa/2.5/si/. V skladu s to licenco je dovoljeno vsakemu uporabniku delo razmnoževati, distribuirati, javno priobčevati, dajati v najem in tudi predelovati, vendar samo v nekomercialne namene in ob pogoju, da navede avtorja oziroma avtorje in izdajatelja tega dela. Če uporabnik delo predela, kar pomeni, da ga spremeni, preoblikuje, prevede ali uporabi to delo v svojem delu, lahko predelavo dela ponudi na voljo le pod pogoji, ki so enaki pogojem iz te licence oziroma pod enako licenco.
Navodila

SAMOSPEV, ZBOROVSKA GLASBA

Hugo Wolf je ustvaril obsežen in kakovosten opus {samospevov;Kot zanimivost, leta 2012 so v skladateljevem rojstnem Slovenj Gradcu organizirali prvo mednarodno solopevsko tekmovanje v interpretaciji samospevov Huga Wolfa. Vsak izmed nastopajočih se je moral predstaviti s kar 16 samospevi.} na besedila Goetheja, Heineja, Kellerja, Mörikeja in drugih ter se tako v glasbeno zgodovino, poleg Schuberta in Schumanna, zapisal kot eden izmed vodilnih mojstrov te glasbene oblike. Romantičnemu samospevu pa so se, seveda precej manj, posvečali tudi drugi slovenski avtorji. Med najbolj znane in priljubljene slovenske samospeve sodi Pojdem na prejo. Na Župančičevo besedilo ga je uglasbil skladatelj Fran Gerbič, ki je bil tudi sam pevec s svetovno kariero. Kot je značilno za mnogo skladb v romantiki, so skladatelji poskušali ponazoriti zvoke življenja na podeželju. Prisluhni omenjenemu samospevu, najdeš ga na spletu.

Poslušaj klavirsko spremljavo in ugotovi, v katerem delu skladbe je skladatelj Gerbič ponazoril vrtenje kolesa na kolovratu in motka, v katerem pa nizanje nitke. (Bodi pozoren, saj dve polji ostaneta prazni.)

 

del z besedilom:
Pojdem na prejo ...
 {vrtenje_kolesa_in_motka;nizanje_nitke;nič_od_tega}
del z besedilom:
Ali bi Marico? ...
 {nič_od_tega;vrtenje_kolesa_in_motka;nizanje_nitke}
del z besedilom:
Predejo, predejo bela dekleta ...
 {nizanje_nitke;vrtenje_kolesa_in_motka;nič_od_tega}
del z besedilom:
Ljubica prava, ostani ...
 {nič_od_tega;vrtenje_kolesa_in_motka;nizanje_nitke}

 

Predstavljaj si, da nekega poletnega večera stojiš ob ribniku in poslušaš žabjo svatbo. Slišiš regljanje, kvakanje in pljuske žab, ko skačejo v vodo. Tudi v glasbi, predvsem v romantičnem obdobju, so skladatelji z glasbeno govorico opisovali dogajanja v naravi (grmenje, piš vetra, šelestenje listov, oglašanje gozdnih živali). Pozorno poslušaj skladbo Žabe {Vinka Vodopivca;Po skladatelju je poimenovan primorski študentski moški pevski zbor Vinko Vodopivec. Na svojih nastopih vsakokrat zapojejo tudi pesem Žabe, ki je njihova himna in ena najbolj uspešnih zborovskih skladb tega obdobja pri nas.}. Izvaja jo {Primorski akademski zbor;Primorski akademski zbor (PAZ) Vinko Vodopivec že vse od leta 1953 s ponosom nosi skladateljevo ime. Skladba Žabe velja za njihovo himno. Zbor jo je pod dirigentskim vodstvom Primoža Malavašiča izdal na zgoščenki z naslovom Pesmi združujejo (2008).} Vinko Vodopivec. Ugotovi, katere zvoke žabje svatbe je skladatelj ponazoril v svojem delu:


klic in odgovor žabjega zbora žabji skoki viharni veter
pljuski ob skoku v vodo regljanje šumenje vode
grmenje celotnega žabjega zbora oglašanje štorklje kvakanje
Izberi barvo: drži; ne drži

Začetek zborovske skladbe, ki je narejen iz enoglasnega klica in njegovega odgovora v popolni harmoniji trozvoka celotnega zbora, imenujemo avizo. Tak način, ko skladatelj opozori na začetek skladbe, je bil pogosto uporabljen tudi v orkestrskih skladbah, predvsem v obdobjih dunajske klasike in romantike.

<NAZAJ
>NAPREJ156/248