Licenca
To delo je na voljo pod pogoji slovenske licence Creative Commons 2.5:

priznanje avtorstva - nekomercialno - deljenje pod enakimi pogoji.

Celotna licenca je na voljo na spletu na naslovu http://creativecommons.org/licenses/by-nc-sa/2.5/si/. V skladu s to licenco je dovoljeno vsakemu uporabniku delo razmnoževati, distribuirati, javno priobčevati, dajati v najem in tudi predelovati, vendar samo v nekomercialne namene in ob pogoju, da navede avtorja oziroma avtorje in izdajatelja tega dela. Če uporabnik delo predela, kar pomeni, da ga spremeni, preoblikuje, prevede ali uporabi to delo v svojem delu, lahko predelavo dela ponudi na voljo le pod pogoji, ki so enaki pogojem iz te licence oziroma pod enako licenco.
Navodila

Zabavna glasba prve polovice 20. stoletja

V začetku 20. stoletja so v Ameriki nastali odlični pogoji za razvoj novih glasbenih zvrsti. Sprožilo jih je mešanje dveh kultur, črnske in belske. Zakaj glasba Evrope in preostalega dela sveta v tem času ni tako napredovala? Kaj je posledica združevanja različnih kultur?

Čeprav so se evropski glasbeniki začeli hitro zgledovati po ameriških, so na tleh stare celine do 2. svetovne vojne prevladovale raznovrstne tradicionalne popevke in šansoni, ki so svoje oblikovne korenine našli v operetnih lahkih melodijah. Gotovo si že slišal za pesem Lili Marlene , ki jo je pela Marlene Dietrich ali La Vie en rose v izvedbi Edith Piaf , imenovane tudi »mali vrabček «. Pevka je postala tako priljubljena, da so ob njeni smrti na ulicah žalovali stotisoči Parižani in se je ustavil promet. Iz Offenbachove operete Orfej v podzemlju izvira glasba, ki jo največkrat povezujemo s plesom kan-kan .

»Jazz je prišel v Ameriko pred 300 leti. V okovih.« Paul Whiteman

Temnopolti ameriški glasbeniki so na podlagi svojih tradicij ustvarjali blues, ragtime, boogie-woogie, v kombinaciji s krščansko tradicijo pa gospel in spiritualne pesmi. Iz vseh teh zvrsti je nastal jazz, ki presega kategorizacijo navadne zvrsti popularne zabavne glasbe. S svojimi značilnostmi, predvsem z ritmom, je vplival tudi na razvoj sodobne umetnostne glasbe. In obratno – odnos je potekal v obeh smereh. V krogu belopoltih Američanov se je v dvajsetih letih minulega stoletja razvila country glasba.

Medtem ko so bila ameriška tla posejana s svežo glasbeno invencijo, so nekatere države sveta, predvsem vzhodni evropski blok po drugi svetovni vojni, prepovedovale zgledovanje po jazzu. Sovjetski letak v Stalinovem obdobju je sporočal: »Danes igraš jazz, jutri boš izdal svojo domovino.« Poznejši rock 'n' roll tudi ni bil v skladu s partijsko dikcijo.

Socialne in kulturne razmere so se v državah sveta povsem razlikovale. Velik del sveta je bil tehnološko nerazvit in se je naslanjal le na lastne tradicije. Ljudska ali etno glasba je bila pogosto edina glasbena smer.

Iz jazza se je neposredno razvilo mnogo zvrsti, swing, dixieland, bebop, številne podzvrsti, cool jazz, acid jazz, free jazz, smooth jazz in drugi. Pomemben derivat jazza je rhythm and blues, krajše R & B. Nastal je v ZDA med 2. svetovno vojno in je bil sprva sinonim za ritmično izrazitejšo različico jazza. S časom se je pod različnimi glasbenimi vplivi njegova definicija spreminjala. Tako je bil R & B sopomenka za gospel, električni blues in svoja naslednika soul in funk.

Poslušaj zvočni primer in označi pravilne odgovore za slišani slog petja.

silabično petje {ne;da}
melizmatično petje {da;ne}
swing {ne;da}
improvizacija {da;ne}
soul {da;ne}
boogie-woogie {ne;da}

<NAZAJ
>NAPREJ198/248