Ljudske in narodne zvrsti v popularni glasbi

Današnja popularna glasbena industrija se je začela razvijati hkrati s tehnološkimi izumi in z masovnimi mediji, radiem, televizijo, vinilnimi ploščami, zgoščenkami in internetom. Do 20. stoletja oziroma do dobe elektrike je bila v zahodnem svetu najbolj priljubljena operna in operetna glasba, operne hiše so bile osrednja prizorišča zabave, sprostitve in glasbene kulture meščanskih množic. Povsem povprečni meščani so poznali opere tako dobro, da so lahko recitirali ali peli celotno besedilo popularnih opernih del na pamet. Opere, predvsem pa operete, so predstavljale ljudstvu zabavo in bi jih lahko pojmovali tudi kot zabavno glasbo tedanjega časa, čeprav so umetnostno komponirana glasba. Meščani, predvsem pa podeželski provincialci, so se zabavali še ob tradicionalni ljudski glasbi. Tudi ta je v 20. stoletju močno zaznamovala popularno glasbeno industrijo.

Francoski šansonjer armenskega porekla Charles Aznavour neprekinjeno nastopa od leta 1933 in je avtor prek tisoč pesmi, ki jih prepeva v šestih jezikih. Izdal jih je na približno sto ploščah, nastopil je v številnih filmih, muzikalih, v eminentnih koncertnih dvoranah (Carnegie Hall v New Yorku) in prejel francosko Legijo časti. V armenskem glavnem mestu Erevan je po njem poimenovan trg. Kot deček je bil spremljevalec in varovanec legendarne Edith Piaf, šansonjerke s tragično življenjsko usodo, ki upravičeno nosi naziv največje francoske pevke vseh časov. Poslušaj intenzivnost njenega glasovnega izraza v pesmih La Vie en rose (Življenje v rožnatem) ali Non, je ne regrette rien (Ne, ničesar ne obžalujem). Lahko si ogledaš tudi njen biografski film iz leta 2007, vendar se zavedaj dejstva, da filmska industrija zaradi dramaturških in producentskih muh pogosto ponareja zgodovinska dejstva in preoblikuje resnične dogodke. Raje preberi njen življenjepis, ki je bil leta 1971 preveden v slovenščino. Najdeš ga v knjižnici. Georges Brassens velja za enega najboljših francoskih pesnikov, ki so ustvarjali po drugi svetovni vojni. Svoje optimistične, preproste, a domiselne pesmi je prepeval sam in postal izjemno priljubljen v Franciji. Zaradi težavnosti prevajanja njegove poezije je ostal zunaj domovine relativno neznan. Jacques Brel je belgijsko-francoski kantavtor (pesnik, skladatelj in pevec) z izjemno karizmo in vplivom na sodobnike. Njegove pesmi so peli številni svetovno znani pevci popularne glasbe. Najbolj znana je vsekakor Ne Me Quitte Pas (Ne zapusti me), katere izvrstno besedilo si moraš vsekakor prevesti, a ne z Googlom. Znanje tujih jezikov ti bo odprlo mnogo vrat in obogatilo tvoje notranje življenje.

1.      Georges Brassens: Le pornographe. Philips, 1958.

2.      Marguerite Monnot, Édith Piaf: Hymne à l'amour. Les Industries Musicales Et Electriques Pathé Marconi, 1950.

3.      Charles Aznavour: La Bohème. Barclay Records, 1965.

4.      Jacques Brel: Ne Me Quitte Pas (album: La Valse à Mille Temps). Philips Records, 1959.