To delo je na voljo pod pogoji slovenske licence Creative Commons 2.5:
priznanje avtorstva - nekomercialno - deljenje pod enakimi pogoji.
Celotna licenca je na voljo na spletu na naslovu http://creativecommons.org/licenses/by-nc-sa/2.5/si/. V skladu s to licenco je dovoljeno vsakemu uporabniku delo razmnoževati, distribuirati, javno priobčevati, dajati v najem in tudi predelovati, vendar samo v nekomercialne namene in ob pogoju, da navede avtorja oziroma avtorje in izdajatelja tega dela. Če uporabnik delo predela, kar pomeni, da ga spremeni, preoblikuje, prevede ali uporabi to delo v svojem delu, lahko predelavo dela ponudi na voljo le pod pogoji, ki so enaki pogojem iz te licence oziroma pod enako licenco.
Navodila
V božičnem času je izjemno popularen balet Hrestač. Navdih zanj je Marius Petipa našel v zgodbi Hrestač in mišji kralj nemškega pisatelja E. T. A. Hoffmanna.
Dopolni zgodbo o Hrestaču s ponujenimi pojmi.
mišje
polomi
vojsko
jokati
polnoč
orehe
Hrestača
daril
zaspi
vojaka
božični
zmanjkalo
čevelj
zbudi
princa
obudijo
V družinski hiši Stahlbaumovih Klara, njen brat Fritz in njuna starša s prijatelji praznujejo
božični
večer, ko vstopi skrivnostni boter Drosselmeyer. S seboj prinese vrečo
daril
. Vsi otroci so srečni, razen Klare, za katero je daril
zmanjkalo
, zato steče materi v naročje in začne
jokati
. Drosselmeyer iz kosa lesa naredi lutko
vojaka
, ki lahko z usti tre
orehe
– Hrestača. Klara je vesela, njen brat Fritz pa postane ljubosumen, zato vzame
Hrestača
in ga
polomi
, a ga boter popravi. Zabava se bliža koncu in družina se odpravi spat. Klaro pa skrbi za Hrestača in gre ponovno k božičnemu drevesu, da bi ga videla.
Zaspi
s Hrestačem v naročju. Ko odbije
polnoč
, zasliši
mišje
glasove. Zbudi se in hoče pobegniti, vendar ji miši to preprečijo. Hrestač jo s svojo
vojsko
brani, mišji kralj pa vodi svoje bojevnike v boj. Ko mišji kralj zabode Hrestača, vrže Klara vanj
čevelj
in miš pogine. Preostale miši se umaknejo. Klara joka za svojim mrtvim Hrestačem, njene solze pa ga
obudijo
v življenje. Zaplešeta, Hrestač se spremeni v
princa
in jo odpelje v deželo Sladkorne vile, kjer ju pozdravljajo plešoče snežinke. Prebivalci dežele plešejo zanju. Klara se
zbudi
pod božičnim drevesom s Hrestačem v naročju.
Ugotovi, kateri prizor iz Hrestača je na videoposnetku.
Napačno.
Napačno.
Pravilno.
Napačno.
Sladkorna vila Klaro in Hrestača v svoji deželi pozdravi z nežnim plesom.
Posebnost tega plesa ni samo v prefinjenosti gibov, ampak tudi v melodiji glavne teme, ki jo izvaja za tiste čase precej nov in nenavaden inštrument – čelesta.
Prisluhni melodiji plesa Sladkorne vile in zvoku čeleste.
Čelesta je glasbilo s tipkami, vendar po zvoku sodi med metalofone. Na zunaj je podobna pianinu, namesto strun pa ima kovinske ploščice.
Peter Iljič Čajkovski: Hrestač; Ples sladkorne vile/Utah Symphony Orchestra/dirigent: Maurice de Abravanel/ Vanguard Classics/2006