»Partizanska borbena in revolucionarna pesem je naše najdragocenejše glasbeno sporočilo iz časa NOB. Udarne melodije so še danes med najbolj priljubljenimi pesmimi, z njimi pa se prenaša tudi njihova vsebina, ki oživlja spomine na najtežjo dobo naše zgodovine, napolnjuje ljudi s ponosom zaradi doseženih zmag ter vliva vero in moč. V štirih letih NOB je nastalo na slovenskem ozemlju pod najtežjimi ustvarjalnimi pogoji okrog 120 izvirnih partizanskih pesmi, marsikatera je zaradi svoje priljubljenosti ponarodela.«
Radovan Gobec, skladatelj, dirigent, pedagog, borec
Partizanska glasbena kultura ni zajela samo petja. Oblikovale so se tudi vojaške godbe, Slovensko narodno gledališče, organizirani so bili solistični pevski, klavirski in violinski koncerti in celo glasbeno-dramske predstave z orkestrom. Mnogo stvaritev s teh prireditev je predvajal tudi Radio Osvobodilna fronta.
Večini partizanskih skladb je skupna močno poudarjena borbenost , koračniški ritmi , skokovite melodije ter tonalna akordika. Karol Pahor, slovenski skladatelj , je v svojih spominih zapisal, da so skladbe najpogosteje nastale »na dolgih pohodih, ko smo se prebijali iz sovražnikovih obročev, lačni, razcapani, neprespani , v soncu, v dežju in snegu , podnevi in ponoči ... Iskreno pa moram priznati, da nisem napisal domala niti ene borbene pesmi , ki ne bi nastala pod vtisom nekega močnejšega dogodka , ki se je trenutno dogajal v moji neposredni okolici.
dr. Franc Križnar, {muzikolog;Muzikolog se ukvarja z raziskovanjem glasbe.}