V prvem inovativnem oddelku:
Učenci so se najprej pozdravili in se seznanili s potekom delavnice. V prvi dejavnosti so v skupinah iskali skrite fotografije delov računalnika po učilnici in jih poimenovali. Nato so si ogledali posnetek o arhitekturi računalnika, da bi bolje razumeli najdene dele. Učitelj je prinesel ohišje računalnika v učilnico, ga odprl in učencem razložil, kaj vidijo ter čemu služi vsak del. Učenci so nato poskušali pravilno vstaviti posamezne dele v ohišje računalnika. Sledila je demonstracija, kako vključiti računalnik brez programske opreme, in razprava o tem, zakaj je programska oprema potrebna. V drugem delu delavnice so učenci zbirali podatke z opazovanjem prometa na igrišču in beležili število različnih vozil. Po vrnitvi v učilnico so predstavili svoje beleženje podatkov in jih prikazali z različnimi grafičnimi prikazi. Učenci so razpravljali o pomenu shranjevanja podatkov in kako bi jih lahko shranili na računalnik. Delavnico so zaključili s pregledom kriterijev uspešnosti in refleksijo o uspehih ter težavah pri posameznih dejavnostih.
V drugem inovativnem oddelku:
Učenci so se najprej spomnili na prejšnjo delavnico, kjer so spoznali digitalne in nedigitalne naprave ter razpravljali o ugotovitvah. Nato so učenci razstavili računalnik, poimenovali njegove dele in se naučili, kakšno nalogo opravlja vsak del. Učenci so vlekli kartice s poimenovanji delov računalnika in jih postavili ob ustrezen del, nato pa tekmovali v skupinah, katera bo prej razdelila kartice na ustrezno mesto. V skupinah so simulirali nakup komponent računalnika, jih povezali z vrvicami kot računalniškimi kabli ter sestavili funkcionalen računalniški sistem. Učenci so rešili učni list, da bi preverili svoje znanje o delih računalnika. Učenci so se naučili, da lahko z isto strojno opremo združujejo različne programske opreme. Učenci so zbirali podatke z različnimi digitalnimi napravami, kot so elektronska vremenska postaja, pametna ura, telefon in osebna tehtnica. Učenci so podatke zapisovali v tabelo en teden in razpravljali o tem, kako bi jih lahko shranili, da bi ostali. Učenci so se naučili prikazati podatke z različnimi grafičnimi prikazi, kot so vrstični, stolpčni in kolačnik. Učenci so prepoznali vzorce v zbranih podatkih, oblikovali sklepe in napovedali lastnosti novih vzorcev.
Projekt B-RIN sofinancirata Republika Slovenija, Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje ter Evropska unija – NextGenerationEU. Projekt se izvaja skladno z Načrtom za okrevanje in odpornost v okviru razvojnega področja Pametna, trajnostna in vključujoča rast, komponente: Krepitev kompetenc, zlasti digitalnih in tistih, ki jihzahtevajo novi poklici in zeleni prehod (C3 K5) za ukrep investicije E: Celovita transformacija (trajnost in odpornost) zelenega in digitalnega izobraževanja. #BRIN
#NextGenerationEU #MVI #UP
