“Znanost je tisto, kar dovolj dobro razumemo, da lahko razložimo računalniku – umetnost je vse ostalo.” – Donald E. Knuth
Tekom šolanja v osnovni šoli in na gimnaziji praviloma učenci in dijaki spoznajo Word urejevalnik besedil, ki je več kot zadovoljiv za pisanje magistrskih in ostalih nalog tekom šolanja.
Včasih pa se zgodi, da potrebujemo nekaj več od Office Word-a, nekaj, kar nam omogoča lažje pisanje (matematičnih, fizikalnih, tehniških, računalniških) strokovnih tekstov, za ta namen pa lahko uporabimo orodje LaTex (beremo lateh).
TeX je bil razvit s strani Donalda Knutha, ki je hotel razviti staven sistem za pisanje strokovnih besedil – sistem, ki bi omogočal lažje vstavljanje posebnih simbolov, ki jih srečamo pri matematiki, fiziki in drugih predmetih.
(Zgodovinska zanimivost, preden je bil razvit LaTex je bila rešitev za posebne simbole mehanska: https://en.wikipedia.org/wiki/IBM_Selectric_typewriter )
Na spletu obstaja že kar nekaj vodičev in predstavitev, ki na tak ali drugačen način predstavijo delovanje in uporaba LaTex sistema – nekateri so predstavljeni tudi v tem besedilu.
Za začetek in lažjo predstavo pa prilagamo še primera zapisov v TeX formatu, ter nato rezultat izpisa (vir obeh primerov je “Ne najkrajši uvod v LaTex2e”, s. 18).
Vidimo lahko, da je pisanje teksta (levo) znatno različno od običajnega pisanja v Office Word (v resnici izgleda bolj kot programiranje). Na desni strani imamo prikaz izpisa, običajno v .pdf formatu.
Za uporabo in pisanje v LaTexu primarno potrebujemo primeren urejevalnik (recimo TexMaker, Notepad++, …) in primerno distribucijo TeX sistema (običajno je več kot dovolj, da imamo MikTex, ki poskrbi, da so naloženi primerni paketi za urejanje).
V primeru, da ne želimo dodatnih programov (ali pa nimamo prostora na računalniku) obstajajo tudi spletne različice urejevalnika LaTex, kjer je prednost predvsem to, da ni potrebno nameščanje nikakršnih programov, urejevalnik pa sam poskrbi za primerne pakete. Eden izmed takih urejevalnikov je tudi Overleaf, ki med drugim omogoča tudi sodelovanje (oziroma deljenje s še enim avtorjem, oziroma bralcem). Slabost večine spletnih urejevalnikov pa je, da zahtevajo registracijo in prijavo (običajno preko email naslova).
Povezava do spletnega urejevalnika: https://www.overleaf.com/
Spodaj je priložena kratka predstavitev Mateja Razpotnika in Špele Bolko, kjer avtorja učinkovito predstavita osnove začetkov pisanja v LaTex-u. Zapisanih je namreč nekaj osnovnih primerov uporabe, ter kako dejansko začeti z uporabo.
Povezava do predstavitve: http://lab.fs.uni-lj.si/ladisk/data/pdf/Uvod-LaTeX2e-2017.pdf
Obstajajo pa seveda tudi daljše predstavitve in navodila za uporabo LaTex-a, na našo srečo tudi prevedene v slovenščino. Ena izmed takih predstavitev je tudi “Ne najkrajši uvod v LaTex 2e), ki so ga napisali Tobias Oetiker, Hubert Partl, Irene Hyna in Elisabeth Schlegl, v slovenščino pa ga je prevedel Bor Plestenjak.
V temu besedilu lahko najdemo odgovore na praktično vsa vprašanja in polemike, ki bi se nam lahko porajali ob pisanju v LaTex sistemu. Besedilo je načeloma pisano tako, da ga lahko bere vsakdo, vseeno pa bi bilo verjetno za gimnazije primernejše, da učitelj sam izlušči primerne dele in morda sestavi primerno predstavitev za dijake.
Povezava do dokumenta: https://www.fmf.uni-lj.si/~plestenjak/Vaje/LaTeX/lshort.pdf
Obstaja pa tudi krajša verzija, ki se osredotoča bolj na praktično uporabo LaTex urejevalnika in hkrati prikaže primere uporabe, ki ga je napisal Jure Slak.
Povezava do krajšega dokumenta: https://e6.ijs.si/~jslak/files/prakticen_uvod_v_latex.pdf