Viziranje je pripomoček pri risanju po opazovanju.
Slikar z viziranjem primerja določene razdalje - proporce - in si tako pomaga, da bo njegova risba čim bližje vizualni resničnosti.
Proporci so velikostna razmerja med posameznimi deli.
Kadar govorimo o proporcih človeškega telesa, govorimo o razmerju med posameznimi deli telesa, npr. višina glave v razmerju z višino telesa. Tudi glava človeka ima določene proporce.
Proporci so pomembni tudi v arhitekturi, v pravilnem ravnotežju prostora in oblike.
Zelo čiste, usklajene proporce najdemo v številnih oblikah v naravi. Priljubljen proporc v klasični estetiki je zlati rez, razmerje 1:1,618.
|
Primer zlatega reza pri spirali školjke |
Človekova glava ima obliko jajca z jasnimi proporci. Pri risanju glave si tako lahko pomagamo s krogi, ki jih nanizamo na vodoravno in navpično os glave, lahko pa tudi z mrežnimi črtami ali kako drugače.
Portret je upodobitev človeka v kiparstvu, slikarstvu, grafiki ali fotografiji.
Kadar umetnik upodobi samega sebe, govorimo o avtoportretu.
Velikokrat so slikarji ustvarjali tudi skupinske portrete.
Poleg veščine risanja, slikanja ali kiparjenja mora imeti likovni umetnik - portretist -, dobro razvit občutek za upodobitev značaja človeka. Skratka, za dobrega portretista ni dovolj, če zna z linijo, barvo ali kiparskim volumnom prikazati vizualno podobo portretiranca, pač pa mora njegova slika oz. kip izražati njegov značaj, psihološki profil, njegovega duha.
|
Rembrandt van Rijn, Mladostni avtoportret, 1627, olje na lesu |