Licenca
To delo je na voljo pod pogoji slovenske licence Creative Commons 2.5:

priznanje avtorstva - nekomercialno - deljenje pod enakimi pogoji.

Celotna licenca je na voljo na spletu na naslovu http://creativecommons.org/licenses/by-nc-sa/2.5/si/. V skladu s to licenco je dovoljeno vsakemu uporabniku delo razmnoževati, distribuirati, javno priobčevati, dajati v najem in tudi predelovati, vendar samo v nekomercialne namene in ob pogoju, da navede avtorja oziroma avtorje in izdajatelja tega dela. Če uporabnik delo predela, kar pomeni, da ga spremeni, preoblikuje, prevede ali uporabi to delo v svojem delu, lahko predelavo dela ponudi na voljo le pod pogoji, ki so enaki pogojem iz te licence oziroma pod enako licenco.
Navodila

Z valovi prenašamo informacije

Kadar sunemo en konec napete vzmeti oziroma vrvice, se val širi do drugega konca. Na ta način si lahko z vnaprej dogovorjenimi znaki pošiljamo informacije. Znake (besede) lahko ponazorimo z različnim številom sunkov in različnimi razmiki med njimi.

Na takšen način so nastali tudi Morsejevi znaki. Črke, števila in stavčna ločila so kodirana z zaporedjem kratkih (.) in daljših (-) zvočnih ali svetlobnih signalov. Najbolj znan zapis v tej abecedi je klic na pomoč, SOS (...---...).

Tudi v praksi si vsakodnevno pošiljamo informacije s pomočjo valovanja, kot je zvok in svetloba.
Hitrost prenosa informacije svetlobnega signala je precej večja od hitrosti zvočnega signala. Svetloba v 1 s prepotuje približno 300 000 000 m, kar je skoraj toliko, kot je razdalja med Zemljo in Luno. Zvočno valovanje pa v 1 s prepotuje v zraku približno 340 m.

Ob nevihti lahko vidiš strelo in slišiš grom. Spremljaj čas, ki je potekel med bliskom in gromom.

Zakaj vidiš blisk prej, kot slišiš grom?

Zvok kot valovanje

Pri zvoku si spoznal, da zvočila povzročijo v okoliški snovi nastanek zgoščin in razredčin. Te se širijo po okoliški snovi podobno, kot si to opazil na napeti vzmeti.

Zvok je torej vzdolžno valovanje, kjer se delci snovi premikajo v smeri širjenja valovanja, kot je to prikazano na spodnji simulaciji.

Spoznal si tudi, da ima valovanje določeno frekvenco. Pri zvoku je to število tresljajev (nihajev), ki jih naredi zvočilo v eni sekundi. Naše uho je sposobno zaznavati zvok, kjer se gradniki snovi (zraka, vode) zatresejo od 20 do 20000-krat v eni sekundi.

Če je število tresljajev manjše od 20-krat v eni sekundi, govorimo o infrazvoku, če je število tresljajev večje kot 20000-krat v eni sekundi pa govorimo o ultrazvoku. 

<NAZAJ
>NAPREJ101/332