Licenca
To delo je na voljo pod pogoji slovenske licence Creative Commons 2.5:

priznanje avtorstva - nekomercialno - deljenje pod enakimi pogoji.

Celotna licenca je na voljo na spletu na naslovu http://creativecommons.org/licenses/by-nc-sa/2.5/si/. V skladu s to licenco je dovoljeno vsakemu uporabniku delo razmnoževati, distribuirati, javno priobčevati, dajati v najem in tudi predelovati, vendar samo v nekomercialne namene in ob pogoju, da navede avtorja oziroma avtorje in izdajatelja tega dela. Če uporabnik delo predela, kar pomeni, da ga spremeni, preoblikuje, prevede ali uporabi to delo v svojem delu, lahko predelavo dela ponudi na voljo le pod pogoji, ki so enaki pogojem iz te licence oziroma pod enako licenco.
Navodila

Podzemne jame

Neživi dejavniki okolja v naših podzemnih jamah so skozi vse leto bolj ali manj enaki. V podzemnih jamah so stalna tema, visoka zračna vlažnost in stalna temperatura, ki  znaša  približno 10 °C. V podzemnih jamah žive tako  kopenske  kot  vodne  živali, bakterije in glive. Rastlin v podzemnih jamah ni, saj v tem okolju ni svetlobe, s pomočjo katere bi si izdelovale hranilne snovi. Primeri v podzemnih kraških jamah živečih organizmov so močeril, jamski osliček, jamski trdoživ, hrošči ter nekatere vrste polžev, školjk in pajkovcev.

Kako naj bi se razvile človeške ribice?

Črni močeril

Črni močeril je podvrsta močerila, ki živi le v podzemlju v ožji okolici Črnomlja, na površini, manjši od 100 km². Prvič so ga našli šele leta 1986. V primerjavi s človeško ribico je normalno pigmentiran, poleg tega pa ima tudi krajšo in širšo glavo, sorazmerno krajše noge ter dobro razvite oči.

Dejavnost

Razmisli, od kod jamskim živalim hranilne snovi.

Kaj je speleobiologija?

<NAZAJ
>NAPREJ276/332