Tekočine, v katerih raztapljamo snovi, so topila. Snovi, ki jih raztapljamo, so topljenci. Pri tem dobimo raztopino. Za življenje je najpomembnejše topilo voda. Voda je topilo za snovi v krvi, slini, urinu in drugih telesnih tekočinah. Na hitrost raztapljanja snovi vplivata predvsem mešanje in velikost delcev topljenca. Če topljenec in topilo mešamo, poteka raztapljanje hitreje. Pri tem pride topljenec bolj v stik s topljencem. Čim manjši so delci topljenca, tem hitreje se raztaplja. Raztapljanje snovi pospešimo s segrevanjem. Snovi se v vroči vodi hitreje raztopijo.
Podatek o topnost nam pove, koliko gramov neke snovi se lahko največ raztopi v 100 g topila pri temperaturi 20 oC. Topnost snovi običajno s temperaturo raste. Za primer je podano spreminjanje topnost saharoze s temperaturo.
Topnost plinov v vodi je odvisna od temperature. Več plinov se raztopi v mrzli vodi kot v topli. Količina raztopljenega kisika vpliva na vrste in število organizmov v vodi. Če se površinske vode preveč segrejejo, se zmanjša količina kisika v vodi, kar negativno vpliva na življenjske pogoje organizmov.
Raztopino, ki vsebuje več gramov raztopljenega topljenca, kot je njegova topnost pri neki temperaturi, imenujemo nasičena raztopina. Če v nasičeno raztopino dodajamo še trden topljenec, se ta ne raztopi. To pomeni, da je raztopina kuhinjske soli, v kateri je v 100 g vode raztopljene 36,0 g kuhinjske soli, nasičena.
Vse snovi v vodi niso topne. Vosek, oljne barve, laki in nekatere druge snovi se v vodi ne topijo. Topijo se v bencinu, acetonu in drugih topilih, ki so vnetljiva. Pri delu z njimi moramo upoštevati navodila za varno delo.