Zemljo obdaja plast zraka, ki se imenuje ozračje ali atmosfera. Plast sega v višino približno 100 km, vendar nima ostrega konca. Za življenje je pomembna spodnja plast ozračja, troposfera, ki je visoka 10 km.
V krajih z nižjo nadmorsko višino ima zrak večjo gostoto in višjo temperaturo. Čim bolj se dvigamo, manjša je njegova gostota in nižja temperatura.
Zrak je mešanica plinov. Dušika je 78 %, 21 % je kisika, 1 % je argona, ogljikovega dioksida in drugih plinov.
Za življenje najpomembnejša plina sta kisik in ogljikov dioksid. Rastline, živali in človek za dihanje porabljajo kisik, izdihujejo pa ogljikov dioksid.
V procesu fotosinteze rastline porabljajo ogljikov dioksid ter nastane kisik.
Delež vodnih hlapov se spreminja. Največja vlaga je v tropskih gozdovih, najbolj suh zrak pa je v puščavah.
Zrak čutimo, kadar se skozi njega gibljemo (se peljemo s kolesom ...) ali če se zrak okoli nas premika (veter).

Letalo ima trup, ki je ozek in dolg. Zaradi take oblike ima manjši zračni upor in lahko potuje z večjo hitrostjo. Padalo ima veliko površino, s tem doseže velik zračni upor in proti Zemlji pada z manjšo hitrostjo.
Zemlja privlači vsa telesa. Privlačna sila se imenuje gravitacijska sila ali sila teže. Ta sila privlači tudi zrak. Zračni tlak je posledica teže zraka nad zemeljskim površjem.
Zračni tlak merimo z barometrom in ga izrazimo v milibarih (mbar ali MB). V naših krajih je zračni tlak približno 1010 mbar. Ob sončnem vremenu je zračni tlak višji, ob deževnem pa nižji. Zato s pomočjo meritev tlaka z barometrom napovedujemo vreme.