Zemlja dobiva od sonca energijo v obliki svetlobe. Svetloba gre najprej skozi zrak, ki je prozoren in jo prepušča, zato se skoraj nič ne segreje. Ko pride sončna svetloba do tal, jo tla vpijejo in se segrejejo. Ogreta tla oddajajo toploto hladnejšemu zraku, ki se segreva. Temperatura zraka se z višino manjša. Vroč zrak se dviga in pri tem ohlaja. Ohlajen zrak se spušča k tlom.
Tla se bolj ogrejejo poleti, ko sonce sije dlje časa in potuje više po nebu, tako da žarki padajo bolj strmo na tla. Pozimi, ko so dnevi krajši, sonce potuje nizko nad obzorjem. Zato nas greje šibkeje in manj časa.
Sonce vzide na vzhodu in se čez dan po nebu navidezno giblje proti zahodu. Vendar ne potuje točno nad nami, temveč nekoliko južneje od nas. Točno opoldne kaže sonce južno stran neba.
Različen kot padanja sončnih žarkov je opazen čez dan in tudi v posameznem letnem času. Poleti sončni žarki na Zemljo padajo pod višjim kotom (navpično), pozimi bolj položno. Bolj strmo padajo, bolj se površina segreva in višja je temperatura. Če padajo skoraj vzporedno, to se dogaja na osojni strani in pozimi, se površina manj segreva in temperatura je nižja.
S počasnim premikanjem gumba na spodnji sliki si to še oglej.