Učenci se tekom prvega razreda prvič srečajo z opismenjevanjem, in sicer z učenjem velikih tiskanih črk. Pred samo obravnavo slednjih moramo z učenci najprej dobro utrditi njihovo fonološko zavedanje – določanje prvega/zadnjega glasu v besedi, glaskovanje posameznih besed ipd. Nato pa sledijo težko pričakovane velike tiskanke.
Učenje velikih tiskanih črk sama rada izvedem nekoliko drugače – vsako uro, ko spoznamo novo veliko tiskano črko, naredimo prav posebno. Na obisk v razred takrat pride gospa Abeceda (v katero se kot učiteljica spremenim in preoblečem). Učenci jo vsako uro nestrpno pričakujejo in veselo sprejmejo. Gospa Abeceda jim v svoji torbi prinese zgodbico in pesmico o obravnavani črki in z njimi na zabaven način spozna posamezno črko: s pomočjo sličic ugotavljajo, kje se skriva glas v besedi, nato pa poteznost črke učenci spoznavajo na različne načine: s prstkom po žičnati in spužvasti črki, v zdrobu, sestavljajo jo z lego in link kockami ter cofki … Nato jo v zvezku zapišejo, narišejo risbice (za besede z obravnavano črko na začetku, v sredini in na koncu besede) ter prilepijo črko, ki jo izrežejo iz papirja. Nazadnje pa jo pišejo še v zvezke s črtami …
Učenci so za delo zelo motivirani in nestrpno pričakujejo vsako novo črko.
Odlično zasnovana ura opismenjevanja. Zelo mi je všeč pripomoček za glas na začetku, sredini in na koncu. Všeč mi je tudi gospa Abeceda, zgodbica o črki in pesem. Kar vidim radovedne in navdušene obraze prvošolcev, ki komaj čakajo, da se naučijo nove črke. Hvala za vse ideje. Moramo preizkusiti tudi v našem razredu vaje poteznosti črke na kosmateni žički, spužvasti črki in sestavljanju črke s cofki …
Super ideje! Zelo podobno kot tudi sam delam v okviru ur DSP. Všeč mi je material za urjenje fonološkega zavedanja – si bom naredil tudi sam.
Mi po črkah tudi hodimo (narišemo jih s kredo), potem pesek, vožnja avtomobila po črki – cesti (sledenje puščicam, da razvijamo pravilen zapis. Potem pa še raze igre hitrega prepoznavanja črk – tako se hitro pokaže, katere delajo težave in tiste vadimo. Za črke, kjer je težava si naredimo mnemotehnike, ponavadi kaj zabavnega. Zanimivo je, da se nobene “dobre” ne spomnim, saj pri vsakem učencu deluje nekaj čisto drugega, včasih za odrasle čisto nesmiselnega.
Super se mi zdi tudi “gospa Abeceda”.
Hvala za deljenje!
Zelo prijeten prispevek o obravnavi črk. Hvala za take srčne učiteljice, ki delajo z dušo in srcem ter tako pouk naredijo zabavnejši in zanimiv.