20250317 110328
RAZVIJANJE RAČUNALNIŠKEGA MIŠLJENJA IN SPOZNAVANJE NARAVE V PREDŠOLSKEM OBDOBJU
Uvod
Sodobna predšolska vzgoja spodbuja celostni razvoj otroka, pri čemer je vedno večji poudarek na spodbujanju računalniškega mišljenja. Gre za način razmišljanja, ki vključuje logično sklepanje, načrtovanje zaporedij, razčlenjevanje nalog, iskanje vzorcev in reševanje problemov. V skupini Sove v Vrtcu pri OŠ Oskarja Kovačiča Škofije smo v okviru Projekta Raček izvedli dejavnosti, ki združujejo računalniško mišljenje in spoznavanje narave – konkretno razmnoževanje rastlin. V učnem scenariju Od kalčka do algoritma; od semena do sistema smo tako spoznavali načine razmnoževanja rastlin in podkrepili z razvijanjem računalniškega mišljenja in lastno aktivnostjo.
Otroci so preko opazovanja in lastne aktivnosti spoznavali rast in razvoj rastlin, razvijali logično razmišljanje ter sposobnost reševanja problemov. Z vključevanjem matematičnih in računalniških elementov, kot sta postavljanje zaporedja in kodni zapis, so krepili analitično mišljenje. Tako so celostno razvijali razumevanje naravnih procesov, podkrepili z razvijanjem računalniškega mišljenja in praktične spretnosti za uporabo v vsakdanjem življenju.
Opis dejavnosti
1. Sajenje vršičkov – vegetativno razmnoževanje rastlin
Otroci so samostojno posadili vršičke rastlin po slikovnih navodilih. Rezanje vršičkov je opravila vzgojiteljica. Otroci so napolnili lonček z zemljo, naredili luknjo, vstavili vršiček, pritisnili zemljo in zalili.
2. Razvrščanje fotografij in risanje razvoja fižola (po predhodnem spremljanju rasti)
V predhodni dejavnosti so sejali fižol. Vsakodnevno so ga fotografirali. Fotografije smo uporabili za dejavnost razvrščanja. Otroci so opazovali fotografije različnih faz rasti fižola in jih razvrstili v pravilno časovno zaporedje. Na trak so narisali lastne skice posameznih faz v pravilnem časovnem zaporedju.
3. Programiranje z robotkom Panda
Otroci so pomagali robotku Pandi doseči cilj – rastlino tako, da so upoštevali zaporedne korake (seme, zemlja, voda, svetloba, rastlina). Postavljali so ukaze na mrežo in jih nato prenesli v linearno zaporedje. S pomočjo kodnega čitalca so spremljali robotka, odkrivali napake in popravljali zaporedje.
4. Programiranje brez tehnologije – kmet in traktor
Na delovnem listu so otroci pomagali kmetu do traktorja tako, da so postavljali ukaze (krožce) v mrežo. Upoštevali so omejitve (obarvana polja) in zapisali ukaze v linearen trak. Z vrstnikom so nato zamenjali list in preverili, ali sta šla po isti poti.
Komponente računalniškega mišljenja v dejavnostih
Dejavnosti so temeljile na naslednjih komponentah:
Algoritemsko mišljenje
Otroci so sestavljali natančna navodila (zaporedja ukazov) za robota ali kmeta, da doseže cilj. Prepoznavali so napake in popravljali napačne ukaze. Sledili so zapisanim korakom in sami rešili nalogo – posadijo svojo rastlino.
Razčlenitev problema (dekompozicija)
Dejavnosti so zahtevale razdelitev naloge na manjše korake (sajenje, rast fižola, določanje poti).
Potek Dejavnosti
Izvedene dejavnosti so bile izredno uspešne in dobro sprejete med otroki. Pri sajenju so otroci delo izvajali samostojno, razen rezanja vršičkov, kar je opravila vzgojiteljica. Večina otrok je sledila slikovnim navodilom, nekaj pa jih je opazovalo vrstnike.
Nalogo razvrščanja so otroci hitro in natančno opravili. Skice faz rasti fižola so bile jasne in nazorne. Kljub različnim zornim kotom na fotografijah so otroci prepoznali podrobnosti, kot so klični listi, pravi listi, osvojili so nove izraze.
Dejavnost s programiranjem brez robotka Kmet in traktor je bila med najbolj priljubljenimi. Otroci so z lahkoto razporedili ukaze v mrežo, uspešno linearno zapisovali ukaze in celo prepoznali napake pri vrstnikih. Zelo jim je bilo pomembno, da primerjajo svoje poti z drugimi. Ta dejavnost je spodbujala tudi medvrstniško sodelovanje in preverjanje rešitev.
Pri programiranju z robotkom so se izkazali kot ustvarjalni in vztrajni reševalci problemov. Razvili so lastne strategije – od predvidevanja napak do preizkušanja in popravljanja. Otroci so hitro dojeli, da morajo pri obratu v levo ali desno dodati še ukaz naprej, kar je pri ostalih igrah z mrežo že vključeno v ukaz. Pokazali so visoko motivacijo in željo po nadaljevanju aktivnosti.
Otroke so najbolj pritegnile naslednje dejavnosti: delo z robotkom, delovni list in sajenje. Izrazili so pobude za nadgradnjo – na primer okraševanje lončkov, ki jih bodo odnesli domov.
Izvedene dejavnosti so otrokom omogočale samostojnost, raziskovanje, sodelovanje in izražanje ustvarjalnosti. Pokazali so notranjo motivacijo, ki je ključen element za uspešno učenje. Tudi pri zahtevnejših nalogah (natančno risanje, zapisovanje ukazov) so si pomagali med seboj.
Zaključek
Kombinacija naravoslovnih vsebin in uvajanja elementov računalniškega mišljenja v predšolsko vzgojo se je izkazala kot zelo uspešna. Otroci so razvijali logično mišljenje, opazovalne spretnosti, sodelovalnost ter se učili na konkretnih izkušnjah. S povezovanjem programiranja in narave so otroci ne le sledili zaporedju korakov, temveč razumeli tudi smisel njihovega izvajanja. Ob tem so izražali pobude, prevzemali odgovornost za svoje delo ter si med seboj pomagali – kar kaže na uspešno vzgojno-izobraževalno okolje, ki spodbuja samostojnost, kritično razmišljanje in ustvarjalnost. Otroci so preko opazovanja in lastne aktivnosti spoznavali rast in razvoj rastlin, razvijali logično razmišljanje ter sposobnost reševanja problemov, pri čemer so z vključevanjem matematičnih in računalniških elementov, kot sta postavljanje zaporedja in kodni zapis krepili analitično mišljenje. Tako so celostno razvijali razumevanje naravnih procesov, podkrepili z razvijanjem računalniškega mišljenja in praktične spretnosti za uporabo v vsakdanjem življenju.
Članek je nastal v okviru projekta RAČek, ki ga sofinancirata Republika Slovenija, Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje ter Evropska unija – NextGenerationEU. Projekt se izvaja skladno z Načrtom za okrevanje in odpornost v okviru razvojnega področja Pametna, trajnostna in vključujoča rast, komponente: Krepitev kompetenc, zlasti digitalnih in tistih, ki jih zahtevajo novi poklici in zeleni prehod, za ukrep investicije E: Celovita transformacija (trajnost in odpornost) zelenega in digitalnega izobraževanja.
