Tek. Vir: Pixabay
Vir: Pixabay
Namen
Predstavljen je primer vadbe vzdržljivosti pri predmetu šport (ŠPO)/športna vzgoja (ŠVZ) pri izobraževanju na daljavo (zadnji VIO OŠ in SŠ). Pri učenju bo učenec/dijak spoznal različne metode za razvoj vzdržljivosti in poskušal doživeti učinke rednega gibanja na zdravje in dobro počutje.
Opis sklopa
Vzdržljivost je funkcionalna sposobnost človeka, da lahko opravlja določeno dejavnost dlje časa. Je ena tistih gibalnih sposobnosti človeka, ki je v največji meri povezana z njegovim zdravjem, telesno vitalnostjo in kakovostjo njegovega življenja. Zato ima razvoj vzdržljivosti pomembno mesto pri predmetu šport/športna vzgoja in jo z različnimi metodami dela postopoma razvijamo vsako leto. Z vzdržljivostno vadbo se zaradi pospešenega delovanja srčno žilnega in dihalnega sistema ob kondiciji krepi tudi imunski sistem vadečega, redna vzdržljivostna vadba pa vpliva tudi na boljše psihično počutje.
Tej vsebini namenimo okvirno 10 ur v spomladanskem obdobju, kar pomeni, da lahko na daljavo učenci vzdržljivost razvijajo 2 – 3 tedne. Vsebinski sklop za učenje na daljavo je pripravljen na način, da si dejavnosti sledijo zaporedno. Učenec izbira med različnimi gibalnimi dejavnostmi (hoja, tek, kolesarjenje, rolanje, pohodništvo, skupinska kondicijska vadba preko videa (npr.tabata), različna domača opravila) glede na okolje v katerem živi, lasten interes in možnosti, ki jih ima na razpolago doma. K sodelovanju lahko povabimo tudi ostale družinske člane.
Pojasnilo: Uporabljena sta izraza učitelj in učenec za osnovno in srednjo šolo in za oba spola.
V sklopu razvoja vzdržljivosti bodo učenci:
Priporočilo: Učitelj iz nabora izbere tiste cilje /namene, ki jih učenci pri izobraževanju na daljavo lahko dosežejo. Za naš primer smo izbrali 4, ki so zapisani odebeljeno.
- razvijali vzdržljivost
- z učiteljevo pomočjo oblikovali individualni/svoj načrt vadbe
- vzdržali dolgotrajnejši napor s hojo, tekom, kolesom, rolerji, plesom…
- primerjali svoje sposobnosti na začetku, med in na koncu vadbenega procesa (npr. obdobje 14 dni)
- razumeli kaj se med tekom,… dogaja v njihovem telesu in kako se njihovo telo odziva na aerobno vadbo (dihanje, srčni utrip, potenje, utrujenost, potreba po tekočini, počutje,…)
- razumeli kako redna vadba vpliva na njihovo zdravje in počutje
- ugotovili, da utrujenost po gibalni dejavnosti pozitivno vpliva na kakovosten spanec
- skrbeli za nadomeščanje tekočine in mineralov
- poskrbeli za varno izvajanje gibalne dejavnosti
- vztrajali pri načrtovanem programu vadbe
- spoštovali vložen napor ugotovil, da je za uspeh potrebno potruditi
Splošno navodilo/pojasnilo za šport
Pri samostojnem učenju izhajamo iz predznanja (kaj že znajo in kako razumejo) in sposobnosti učencev ter upoštevamo njihovo različnost. Od tega je tudi odvisen čas trajanja učnega sklopa. Učenci skozi proces vadbe in proces oblikovanja, dopolnjevanja in prilagajanja svojega individualnega načrta usvojijo znanje o osnovnih zakonitostih vzdržljivostne vadbe. Najprej izmerijo začetno stanje lastne vzdržljivosti pri izbrani dejavnosti. Na tej podlagi pripravijo osebni načrt za vzdržljivostno vadbo. Izberejo dejavnost iz ponujenega nabora ali predlagajo svojo. Učitelj pregleda osebne načrt vadbe (vrsta dejavnosti in odmore), poda povratno informacijo s priporočili za morebitne dopolnitve in učence spodbudi k vadbi. Učenci v dnevnik vadbe zapisujejo opravljeno delo, srčni utrip in počutje pred, med in po dejavnosti. Učitelj spremlja dnevnike vadbe učencev, jim daje povratne informacije, jih spodbuja in usmerja. Učitelj je na voljo učencem preko dogovorjenega komunikacijskega kanala ob dogovorjenem času. Predlagamo, da se o uporabi kanalov dogovorijo in uskladijo učitelji na šoli, da se bodo učenci lažje znašli.
Razvoj vzdržljivosti na daljavo – učenci
Časovni okvir je postavljen na predviden minimalni čas (2-3 tedne), ki je potreben za izpeljavo. Trajanje učnega sklopa je odvisno tudi od predznanja učencev. Navezuje se na cilje iz UN ŠPO v OŠ – poseben poudarek je na nekaj (4) izbranih ciljih. Primer je primeren tudi za poučevanje ŠVZ v srednjih šolah.
Prilogi:
- PIRAMIDA INTENZIVNOSTI VADBE
- MOJ DNEVNIK VADBE
Avtorji primera načrtovanja: Nives Markun Puhan, Špela Bergoč, Staša Jug, Petra Rankel, Katarina Bizjak Slanič, Tina Ferjančič, Klemen Kotnik
Pozdrav,
pri vzdržljivosti je glavna motivacija(tečem z učenci) in postopnost.
lp jm
Učenci 1.triade imajo velike probleme pri daljši telesni aktivnosti in pri intenzivni vadbi.
Pozdravljeni.
Kazalniki za vzdržljivost otrok so v tem trenutku slabši kot so bili desetletje nazaj. Razlogov je verjetno kar veliko. Vsekakor nas pedagoge čaka velik izziv, kako bomo trend obrnili v drugo smer.
Učence moramo pravilno motivirati za tovrstno vadbo, kar je najlažje izvesti v obliki krajših intenzivnejših naporih v obliki štafet, poligonov in elementarnih iger, ki jih učenci premagujejo na aeroben način.
Problem so učenci, ki niso odzivni, se ne javljajo. Kako jih motivirati za delo na daljavo, da bodo šli vsaj na sprehod?
V živo je učitelj motivator in se DA.
Na daljavo je učence lažje motivirati s kakšno novo vsebino, da jo raziskujejo npr. fartlek v 7. r, če ga do sedaj še niso delali. Lahko sami prilagajajo vsebino.
Problem so neodzivni učenci. Podobno zadevo ” furam” že tretjo leto in sem z njo kar zadovoljen. Ampak nekaterih učencev pa kljub vsem poskusom nisem uspel pritegniti v to dejavnost.
Športu in vzdržljivosti je potrebno v teh časih nameniti več pozornosti. Oblikovati dejavnosti, ki so motivacijske za učence, kar imajo radi.
Športu in vzdržljivosti je potrebno v teh časih nameniti več pozornosti. Oblikovati dejavnosti, ki so motivacijske za učence.
Odlično se mi zdi, da je predstavljen pomen vadbe za ohranjanje vzdržljivosti za izboljšanje počutja in vpliv na pozitivno razmišljanje učencev oz. učenk. Morda tu kot predlog, da z učenci/-kami skupaj tečemo in jih tako motiviramo s sprotnimi spodbudami.
Vzdržljivost moramo vaditi postopno. Dolžino teka podaljšujemo tedensko ali še na daljši interval. Predstaviti jim moramo pomen vzdržljivosti.
Učenci so neodzivni, tako da nimam prave slike glede aktivnosti. Sicer pišem kratka in jasna motivacijska navodila, tudi sam tečem, se pojavljam na tekaških in pohodnih poteh, da me lahko srečajo/vidijo.
Športu in vzdržljivosti je potrebno nameniti več pozornosti. Motivirati učence z novimi vsebinami skozi igro, na prostem, v gozdu, hribih…
Vzdržljivosti je potrebno nameniti več pozornosti. Predvsem motivirati otroke z novimi vsebinami. Uro je potrebno pripraviti tako, da je zanimiva, saj so učenci bolj motivirani za delo.
Pri razvoju vzdržljivosti je potrebno veliko pozornosti nameniti motivaciji, ki jo dosežemo predvsem z raznovrstno zanimivo vadbo. Neodzivne učence sem v času slabih vremenskih pogojev povabil, da so preko videokonference izvajali različne aerobne vadbe.