Povzetek

RAZVOJ PISAVE

Pisava je dogovorjen sistem znakov za pisno sporazumevanje, zajema grafično predstavo pojmov in predmetov z uporabo črk ali drugih znakov. Pisave so se razvile iz slik. Sprva ljudje niso znali pisati, zato so pomembne dogodke oz. pojave upodabljali s slikami in nastale so jamske poslikave.

Okoli 3000 let pred štetjem so Sumerci izumili slikovno pisavo ali piktografijo. Temeljila je na slikovnih znakih (piktogramih), ki jih še danes uporabljajo Eskimi in ameriški Indijanci. Sočasno je pri starih Egipčanih nastal podobopis ali hieroglifi.

Ko so znakom za predmete, bitja in rastline dodali znake za pojme, je nastala pojmovna pisava ali ideografija. Sestavljena je bila iz znakov ali ideogramov, ki so pomenili posamezne besede oz. ideje, niso pa bili v neposredni zvezi s pomenom znaka. Pojmovna pisava je bila najprej besedna, nato zlogovna, kasneje glasovna. Danes besedno pisavo uporabljajo Kitajci, zlogovno pa Japonci.

Okoli leta 1000 pred štetjem so začeli Feničani prvi zapisovati glasovno ali črkovno pisavo. Iz te pisave se je razvilo več pisav, kot so hebrejska, arabska, grška in indijska pisava. Grki so dodali znamenja za samoglasnike in dobili abecedo oz. grški alfabet s 24 črkami.

Iz grške pisave se je okoli 6. in 5. stoletja pred štetjem razvila latinica. Ta pisava je osnova za zapisovanje večine evropskih jezikov. Uporabljali so jo Rimljani, sprva je imela 19 črk, kasneje so jo izpopolnili na 23 črk. V 8. stoletju je med vladavino Karla Velikega nastala karolinška minuskula. V 12. stoletju se je razvila gotica z izrazito lomljeno, koničasto obliko znakov.

Italijanski humanisti so gotico zavračali in v 15. stoletju sestavili humanistično pisavo.