Humanizem je kulturno-idejna smer, ki je po letu 1350 ponovno odkrila in posnemala antiko ter se zgledovala pri njenem pojmovanju človeka. Humanizem je bil idejna podlaga obdobja renesanse. Humanisti so spodbujali čut za lepoto in naravo. Humanisti so bili plemiški učenjaki: Francesco Petrarca, Giovanni Boccaccio, Niccolo Machiavelli, Erazem Rotterdamski in drugi. Značilni za humanizem so: individualizem, senzualizem, antropocentrizem, panteizem, empirizem, neopaganizem, esteticizem ...
Renesansa je oznaka za obdobje evropske kulture, umetnosti in literature med 14. in 16. stoletjem. Pomeni prerod miselnosti glede na srednji vek. Delimo jo na:
– zgodnjo renesanso (14., 15. stoletje: predstavnika Francesco Petrarca in Giovanni Boccaccio),
– visoko renesanso (okrog leta 1500: predstavnik Ludovico Ariosto) in
– pozno renesanso (po letu 1550: predstavnika Miguel de Cervantes, William Shakespeare).
Najvišja vrednota v renesansi je človek, zato poudarja vitalizem, racionalizem, hedonizem, zanimanje za življenje na Zemlji, ne po smrti ...
V renesansi so se razvile vse tri literarne zvrsti: epika, lirika in dramatika. Liriko tedanje dobe sta povzdignila Francesco Petrarca in William Shakespeare. Najpomembnejši epski literarni vrsti renesanse sta novela in novoveški roman, predstavnika pa Giovanni Boccaccio in Miguel de Cervantes. Nastajali so tudi epi, znana pisca epov sta bila Ludovico Ariosto in Torquato Tasso. V angleški renesančni dramatiki je zaslovel William Shakespeare.
Dopolni miselni vzorec.