Licenca
To delo je na voljo pod pogoji slovenske licence Creative Commons 2.5:

priznanje avtorstva - nekomercialno - deljenje pod enakimi pogoji.

Celotna licenca je na voljo na spletu na naslovu http://creativecommons.org/licenses/by-nc-sa/2.5/si/. V skladu s to licenco je dovoljeno vsakemu uporabniku delo razmnoževati, distribuirati, javno priobčevati, dajati v najem in tudi predelovati, vendar samo v nekomercialne namene in ob pogoju, da navede avtorja oziroma avtorje in izdajatelja tega dela. Če uporabnik delo predela, kar pomeni, da ga spremeni, preoblikuje, prevede ali uporabi to delo v svojem delu, lahko predelavo dela ponudi na voljo le pod pogoji, ki so enaki pogojem iz te licence oziroma pod enako licenco.
Navodila

Balada o obešencih
François Villon (1431–1465)

Balada o obešencih je Villonova najbolj znana pesem. Nastala je leta 1461 v pariškem zaporu in je uvrščena v zbirko Veliki testament. Oblikovana je kot epitaf (nagrobni napis) obešencem, hkrati pa je tudi nagovor živim.

Poslušaj in/ali preberi Balado o obešencih.

Kako si doživel pesem? Kakšno je razpoloženje v njej: temačno, turobno, morda moreče ...?

Kdo je lirski subjekt? O čem govori?

Poimenuj kitico in verz. Izberi pravilno možnost.

FRANCOSKA BALADA je stalna pesniška oblika, ki se je razvila ob koncu srednjega veka in dosegla vrh v Villonovih pesmih. Upesnjuje tragičen pogled na svet. Beseda izvira iz provansalske besede ballada in prvotno pomeni plesno pesem. Sčasoma je izgubila svoj vedri značaj. Med francoskimi srednjeveškimi baladami ločimo malo in veliko balado. Rima obeh balad je stroga in dosledna, torej stalna in obvezna.

MALA BALADA obsega tri oktave in sklepno štirivrstičnico. Ta je nosilka posvetila, poslanice.

VELIKA BALADA obsega tri decime in sklepno kitico (poslanico) s petimi verzi.

<NAZAJ
>NAPREJ313/442