Licenca
To delo je na voljo pod pogoji slovenske licence Creative Commons 2.5:

priznanje avtorstva - nekomercialno - deljenje pod enakimi pogoji.

Celotna licenca je na voljo na spletu na naslovu http://creativecommons.org/licenses/by-nc-sa/2.5/si/. V skladu s to licenco je dovoljeno vsakemu uporabniku delo razmnoževati, distribuirati, javno priobčevati, dajati v najem in tudi predelovati, vendar samo v nekomercialne namene in ob pogoju, da navede avtorja oziroma avtorje in izdajatelja tega dela. Če uporabnik delo predela, kar pomeni, da ga spremeni, preoblikuje, prevede ali uporabi to delo v svojem delu, lahko predelavo dela ponudi na voljo le pod pogoji, ki so enaki pogojem iz te licence oziroma pod enako licenco.
Navodila

Katere dvodelne pomišljaje v besedilu bi lahko nadomestil z oklepaji? Označi jih.

Zdaj označi še dele besedila, ki bi jih ravno tako lahko zapisal v oklepaju.

Katere dele si označil? Odgovori.

Katere dele naslednjih povedi bi lahko zapisal v oklepaju? Označi stavke, ki so vrinjeni ali dopisani, pojasnila, ki jih lahko skrajšaš in zapišeš v oklepaj. Nato povedi v prazno okence zapiši tako, da boš uporabil oklepaje.

France Prešeren, rojen leta 1800, umrl leta 1849, še danes velja za največjega slovenskega pesnika.
Zimske aktivnosti, kot so drsanje, smučanje, sankanje, močno pomagajo pri ohranjanju kondicije. V zadnjem času se je močno razmahnila uporaba spleta, ki ga imenujemo tudi medmrežje, za iskanje različnih podatkov.

Ali imajo do zdaj obravnavani oklepaji skladenjsko ali neskladenjsko vlogo? Razloži, zakaj.

Skladenjski oklepaji so vedno dvodelni (zaklepaj in uklepaj), neskladenjski pa so lahko tudi enodelni (zaklepaj ob črkah pri naštevanju v stolpcih). Dvodelne neskladenjske oklepaje najpogosteje najdemo v matematiki, npr. (5 + 2) (4 + 1), in tudi v jezikoslovju (oglati oklepaj zaznamuje izgovor) ter književnosti (izpust dela besedila označimo s tropičjem v poševnicah, /…/).

Kaj manjka? Dopolni manjkajoče besede.

Oklepaj je dvodelno ločilo , prvi del imenujemo uklepaj, drugega pa zaklepaj . Vanje zapišemo npr. ponazoritev povedanega, sopomenke, vrinjene stavke ipd. Najpogosteje uporabljamo okrogli () in poševni oklepaj //, poznamo pa še pokončnega ||, zavitega {}, oglatega [] … Zaklepaj lahko stoji tudi kot samostojno enodelno ločilo, pišemo ga ob črkah ali števkah pri naštevanju v stolpcih. Uklepaj je vedno desno-, zaklepaj pa levostičen.

Kje sam najpogosteje uporabljaš zaklepaje? Pomisli na družbena omrežja.

Kaj pa vsakdanja raba? Zapiši krajši opis postopka, v katerem boš pravilno uporabil čim več ločil, obravnavanih v tem poglavju.

<NAZAJ
>NAPREJ292/547