ŠOLARSKA

Od osmih do dveh,
od osmih do dveh
se trudimo dnevno v šolskih klopeh,
beremo, razmišljamo o različnih stvareh,
od osmih do dveh
nenehno nam strah odseva v očeh.

So zvezki popisani,
računi na tabli napisani.
Fantje, dekleta tu se učimo,
da novega znanja si pridobimo.
Veliko let že,
od osmih do dveh,
od osmih do dveh.

Učitelji polni upanja so,
mi pa samo še sopihamo.
od osmih do dveh,
od osmih do dveh.

Pol štiri, pol štiri,
že glas naših staršev za nami se širi.
»Uči se, uči,
ne zapravljaj, no, časa,
da enkrat postal boš res 1 A klasa,
francoščina, košarka in še klavir,
to maš še danes, potem pa res mir.«

Do sedmih od štirih,
do sedmih od štirih
doma se potimo,
da se naslednji dan
za dobre ocene borimo.

Smo res znanje osvojili?
Ali svoj čas le nekoristno porabili?
Pa sem se zadnjič malo vase zazrla
in prazne globine svoje duše uzrla.

Do sedmih od štirih,
od osmih do dveh
so mi le črke in številke v očeh,
a manjka mi smeh.