
“Mediji za državljane – Državljani za medije”
*Medijska pismenost pomeni zmožnost dostopanja do verodostojnih informacij, pa tudi sposobnost analiziranja, vrednotenja in ustvarjanja sporočil v različnih oblikah – v tisku ali na spletu, v pisni ali video obliki. Medijsko opismenjevanje mladih in odraslih pripomore k razumevanju vloge medijev v družbi ter krepi temeljne veščine preverjanja in samoizražanja, ki so potrebne državljanom v demokratični družbi.
Namen: pri učenju bo dijak spoznal vlogo medijev v sodobni družbi in pomen verodostojnosti informacij. Pridobljeno znanje bo uporabil pri (i)zbiranju in presoji informacij iz različnih medijev.
Opis sklopa: Za življenje v sodobni družbi je potrebna medijska pismenost*, ki ni omejena zgolj na merljive spretnosti in zmožnosti, temveč jo je smiselno razumeti kot angažiran odnos.
Dijaki bodo ob samostojnem delu, skozi aktivnosti, avtentične naloge spoznavali in analizirali vlogo medijev v sodobni družbi. Razvijali bodo kritičen odnos do medijev in medijskih sporočil; se seznanili s pojmom množični medij oziroma medij; razumeli kaj je novica; izvedeli katera so osnovna novinarska vprašanja, ki so sestavni del vsake novice; se seznanili s pojavom lažnih novic in razlogih zanje: izvedeli s katerimi orodji si lahko pomagajo pri prepoznavanju lažnih novic in lažnih portalov: izvedeli, kaj so oglasi in prikriti oglasi. Pa tudi, zakaj se je treba ob objavah blogerjev in vplivnežev na YouTubu, Instagramu in drugih družbenih omrežjih, vprašati, ali so bili blogerji oziroma vplivneži zanje plačani ali ne.
Namen samostojnega učenja ob predlagani temi na daljavo ob uporabi priročnika in dodatnih virov je pridobiti spretnosti potrebne za dostop do informacij, za kritično vrednotenje informacij in za selekcioniranje izbranih informacij.
Predlagani viri so dobro izhodišče za izzivanje razmišljanja, spodbujanje kritičnega mišljenja, argumentirano razpravljanje, pisanje komentarjev, pobud dijakov pri pouku na daljavo ob novonastalih razmerah:
Priročnik avtorice dr. Sonje Merljak Zdovc je uporaben vir za samostojno delo, da bi mladi postali bolj medijsko pismeni.
Ostali viri in literatura:
- Hobbs, Renee. (2018): Create to learn.
- Willey_Blackwell(ZDA). IFLA: Kako prepoznati lažne novice?
Zadnji dostop: 6.december2018.
- Jennings, BrienJ.(2018): Facts, Fiction and Options: the Diference between Ads, Blogs, News Reports and other Media. Capstone Presss (ZDA)
- Video Kaj so lažne novice
Dodatni viri za raziskovanje in pripravo izdelkov:
Podlaga za film je knjiga avtorice Marjane Moškrič z naslovom :«Sanje o belem štrpedu«. Film odpira perečo družbenokritično temo, socialno izključenost in intimno pot odraščanja srednješolke. Kratek film ponuja vpogled v svet odnosov, na videz preprostih, pa vendar polnih čustev. https://www.rtvslo.si/kultura/knjige/desetnica-za-sanje-o-belem-strpedu-marjane-moskric/393464
Družabna igra Bad News oziroma Bad News junior, letak Kako prepoznati lažne novice
Splošno navodilo
Pri obravnavi predlagane teme in pri samostojnem učenju dijakov izhajamo iz predznanja dijakov, predlaganih virov, aktualne situacije (družbeni kontekst), interesov in izkušenj dijakov. Avtentične naloge/ dejavnosti naj zajemajo vse faze: načrtovanje, izvajanje aktivnosti in refleksijo. Dokazila o učenju dijaki oddajajo v dogovorjeno spletno okolje, ki omogoča oddajo in pregled gradiv. Učitelj je na voljo dijakom preko komunikacijskega kanala, za katerega se dogovorijo.
Učitelj pri delu na daljavo spodbuja dijake k podajanju kakovostnih povratnih informacij in samovrednotenju (samorefleksiji), s čimer prispeva k njihovemu prevzemanju odgovornosti za delovanje in učenje. Učitelj po pregledovanju izdelkov pripravi srečanje na daljavo za izmenjave povratnih informacij o razumevanju teme. Skupaj kritično prijateljujejo o dokazih učenja. (zapiski, odziv na povratno informacijo o izbranem izdelku, prebrano gradivo in razmišljanja o njem…)
Priporočila učiteljem za izvedbo teme
Učitelj dijakom predstavi vsebinski sklop, pojasni navodila za samostojno delo, predstavi vire za raziskovanje predlagane teme, predstavi nabor dejavnosti s kriteriji uspešnosti; na daljavo izvaja sprotno preverjanje znanja po načelih FS in dijakom daje sprotne povratne informacije o znanju in učnem procesu, po obravnavi učnega sklopa izvede končno preverjanje znanja.
Učitelj dijake informira o časovnem okviru za obravnavo teme in roku za oddajo izdelkov. Predlagani čas za samostojno delo je 6 ur ali več po dogovoru. Učitelj izbere in predstavi spletno okolje, kjer bo lahko dijak zapiske in izdelke oddajal/pošiljal.
Pri samostojnem učenju dijakov učitelj izhaja iz predznanja dijakov, aktualne situacije (družbeni kontekst) interesov in izkušenj dijakov.
Tematski sklop za učenje na daljavo je načrtovan tako, da omogoča usvajanje vsebinskih, procesnih in odnosnih znanj s poudarkom na razvijanju kritičnega mišljenja pri delu z različnimi viri. Pri izdelavi izdelkov se tako spodbuja kritično razmišljanje, ustvarjalnost in inovativnost dijakov.
Učitelj e-izobraževanje vodi tako, da enotno usmerja učni proces. Deli učnega procesa lahko potekajo skupno v določenem času, dijaki pa svoje učenje prilagajajo oz. ga izvajajo samostojno s pomočjo pripravljenega učnega e-gradiva.
Učitelj pogleda oddane izdelke dijakov in poda povratno informacijo glede na pripravljene kriterije in pripravi srečanje na daljavo za izmenjave povratnih informacij o razumevanju teme in o dokazih/ izdelkih učenja.
Dejavnost dijaka
Glede na opredeljene kriterije uspešnosti lahko v danih okoliščinah dijak pridobi oceno za izdelan izdelek dogovorjen ali si ga izbere sam iz predlaganega izbora ali samostojno, glede na cilje in standarde v katalogu znanja za družboslovje.
Nabor primerov za dokaze učenja:
Dijak ustvari svoje zapiske iz priročnika. Po dogovoru odgovori na vprašanja iz priročnika. Fotografije zapiskov odda v dogovorjeno odložišče. Glede na podano povratno informacijo zapiske dopolni. Na podlagi izbrane aktualne informacije primerja (s)poročanja v različnih medijih, odgovori na postavljena vprašanja v priročniku, posname fotografijo in jo opremi s podnapisom – sporočilom glede na kontekst, po ogledu predlaganega filma napiše komentar, na spletu izbere in poišče informacije o pandemiji, napiše članek o ekonomskih in socialnih posledicah glede na aktualno situacijo, napiše komentar aktualnih člankov avtorjem člankov, napiše spodbudno novico za vrstnike in njihove staršem in jo objavi v spletni učilnici in drugih socialnih omrežjih, sodeluje pri projektu piši pisma neznanim/ znanim, zapiše refleksijo ob aktualnem dogajanju v medijih in jo objavi v spletni učilnici… Skenirane/ fotografirane izdelke odda v predlaganem odložišču
V razredni SU ali v videokonferenčnem okolju (npr. Zoom, Teams, Vox…) dijaki predstavijo nabor informacij, ki so jim pomagale, jih usmerile, naučile ali odkrile nekaj novega in katera informacija je imela vpliv na razumevanje vloge medijev v novih okoliščinah.
Dijaki moderirano debatirajo tudi o ponujenih virih, zastavljajo pojasnjevalna vprašanja učitelju in si podajajo medsebojne povratne informacije o skeniranih/ fotografiranih izdelkih, ki so jih oddali v predlaganem odložišču. Izdelke lahko pogledajo in komentirajo/ocenijo tudi sošolci- povratno medvrstniško vrednotenje/FS
Na srečanju na daljavo z učiteljem sodelujejo in zastavijo vprašanja, če česa ne razumejo.
Gradivo pripravila Jožica Gramc – Pika, Zavod RS za šolstvo
V vsakdanjem življenju smo obdani s poplavo različnih informacij, tako tiskanimi kot informacijami na TV, spletu … Mediji vplivajo na življenje večina najstnikov in jih lahko tudi zavajajo. Na internetu imamo vsi možnost produkcije in širjenja informacij, zato bi medijsko pismenost morali poučevati že v šoli, kjer bi učenci spoznali kriterije za vrednotenje in selekcioniranje virov. Prikazana učna ura je zelo zanimiva in uporabna za učence višjih razredov pri uri slovenskega jezika.
V vsakdanjem življenju smo obdani z različnimi informacijami, tako tiskanimi kot informacijami na TV, spletnih straneh, družabnih omrežjih. Mediji vplivajo na življenje večina najstnikov in jih lahko tudi zavajajo. Na internetu imamo vsi možnost produkcije in širjenja informacij, zato je medijska pismenost toliko bolj pomembna veščina, ki bi jo morali poučevati že v šoli, kjer bi učenci spoznali pomen verodostojnosti informacij in se seznanili s kriteriji za vrednotenje in selekcioniranje virov. Prikazan primer učne ure je zelo zanimiv in uporaben za učence višjih razredov osnovne šole tudi pri uri slovenskega jezika.
Zanimiv posnetek, iztočnica za razmišljanje, za pogovor o tabu temah …