Licenca
To delo je na voljo pod pogoji slovenske licence Creative Commons 2.5:

priznanje avtorstva - nekomercialno - deljenje pod enakimi pogoji.

Celotna licenca je na voljo na spletu na naslovu http://creativecommons.org/licenses/by-nc-sa/2.5/si/. V skladu s to licenco je dovoljeno vsakemu uporabniku delo razmnoževati, distribuirati, javno priobčevati, dajati v najem in tudi predelovati, vendar samo v nekomercialne namene in ob pogoju, da navede avtorja oziroma avtorje in izdajatelja tega dela. Če uporabnik delo predela, kar pomeni, da ga spremeni, preoblikuje, prevede ali uporabi to delo v svojem delu, lahko predelavo dela ponudi na voljo le pod pogoji, ki so enaki pogojem iz te licence oziroma pod enako licenco.
Navodila

povzetek

Glasba srednjega veka se je v različnih kulturnih okoljih in časovnih obdobjih postopno razvijala. V grobem med seboj razlikujemo zgodnji srednji vek (pred letom 1150), visoki srednji vek (1150–1300) in pozni srednji vek (1300–1400). Pomembne prelomnice v glasbenem slogu predstavljajo podobdobja ars antiqua (slovensko: "stara umetnost", v letih 1240–1320), ars nova (1320–1380), trecento (1330–1420) in ars subtilior (1377–1420).

Starogrška struktura napevov je prodrla v evropsko glasbo prek tonskih modusov ali lestvic, katerih osnova so bili številsko določeni intervali med toni. Na tej podlagi so bili za potrebe psalmodije izdelani modusi, ki so uporabljali točno določeno psalmsko formulo: kako segmentirano v danem tonovskem načinu peti besedilo od začetka do konca (initium, tenor, mediatio, finalis ali terminatio). Poslušaj del skladbe v tretjem tonovskem načinu in se spomni zdajšnjega cerkvenega bogoslužja. Opaziš kakšno podobnost ob petju na ponovljenih tonih?

Izberi ustrezno barvo in pobarvaj ustrezne glasbene prvine, ki jih slišiš na posnetku.


izrazita melizmatika izrazita silabika organum
antifonalno petje responzorialno petje bordunski bas
Izberi barvo: drži, ne drži

Najzgodnejša oblika evropske večglasne glasbe je tako imenovani organum, ki izhaja iz dvoglasnega petja dveh koralnih napevov v vzporednih kvartah ali kvintah. Poslušaj:

Najpogostejše srednjeveške glasbene oblike so organum, motet (predhodnik poznejše popularne renesančne oblike), conductus (eno- do triglasna pesem z nereligiozno vsebino), rondellus (enoglasna plesna pesem, različica rondeauja), hoquetus (slovensko "kolcanje", sinkopirano večglasje je zaradi hitrega tempa in pavz v posameznih glasovih zvenelo "razrezano"), rondeau (eno- ali večglasna pesem "v krogu", predhodnica poznejšega instrumentalnega rondoja, ki se je razvil v klasicizmu), balada (koren besede je ples, podobno kot pri baletu), virelaj, chasse (francosko "lov"; triglasen kanon, ki opeva lovske in druge za tedanji čas adrenalinske prizore), mašni ordinarij, ob prehodu v renesanso pa še madrigal (s pastoralno, idilično, moralno ali satirično tematiko), caccia (italijansko "lov", podobna oblika kot prej chasse), ballata (podobna virelaju in ne baladi, kot bi predvidevali po imenu v strukturi A-b-b-a-A se prva in zadnja kitica besedila ponovita) in magnificat (čaščenje Marije). Katere izmed teh glasbenih oblik komponirajo tudi zdajšnji skladatelji?

 

<NAZAJ
>NAPREJ94/248