Licenca
To delo je na voljo pod pogoji slovenske licence Creative Commons 2.5:

priznanje avtorstva - nekomercialno - deljenje pod enakimi pogoji.

Celotna licenca je na voljo na spletu na naslovu http://creativecommons.org/licenses/by-nc-sa/2.5/si/. V skladu s to licenco je dovoljeno vsakemu uporabniku delo razmnoževati, distribuirati, javno priobčevati, dajati v najem in tudi predelovati, vendar samo v nekomercialne namene in ob pogoju, da navede avtorja oziroma avtorje in izdajatelja tega dela. Če uporabnik delo predela, kar pomeni, da ga spremeni, preoblikuje, prevede ali uporabi to delo v svojem delu, lahko predelavo dela ponudi na voljo le pod pogoji, ki so enaki pogojem iz te licence oziroma pod enako licenco.
Navodila

LJUDSKA GLASBA V UMETNI

Slovenski skladatelji v 20. in 21. stoletju niso pozabili na bogastvo slovenskega ljudskega izročila. Posamezniki so pogosto posegali po ljudski glasbi določene regije.

Tako je Karol Pahor z Istrijanko in s Tremi istrskimi predigrami posegal v istrsko glasbo, to tradicijo pa je nadaljeval tudi Aldo Kumar s svojo Istrsko suito. Prisluhni odlomku njenega 5. stavka z naslovom Festoso, ki ga pod taktirko Marka Letonje izvaja Godalni orkester Slovenske filharmonije.

Pridih panonskih ravnic v svoja dela pogosto vpleta {Slavko Šuklar;Skladatelj je rojen v Murski Soboti, zato ne preseneča, da se zgleduje predvsem po folklornih elementih svojega okolja.}, na primer v skladbi Concerto panonico. Značilno rezijansko folkloro s {poudarjenim ritmom;V Reziji ritem z udarjanjem z nogo ob tla izvaja citiravec.} najdemo pri mnogih avtorjih, tudi v skladbi Canticum Resianum Uroša Kreka. Mnogo skladateljev pa je napisalo suitne oblike oziroma vence ljudskih plesov, s katerimi so prikazali pestrost in raznolikost glasbe različnih pokrajin. Zelo priljubljeni sta deli: Štiri slovenske ljudske pesmi za godala Janija Goloba ter {Slovenski ljudski plesi za godala;Ta Srebotnjakova skladba sodi med največkrat izvajana dela slovenske resne instrumentalne glasbe.} Alojza Srebotnjaka. Poslušaj navedena stavka iz Srebotnjakove skladbe, dostopna sta tudi na spletu, in ugotovi, v katerih pokrajinah je skladatelj iskal navdih za te plese.

Allegro rustico {Rezija;Prekmurje_(Beltinci)}

Moderato – allegro vivace {Prekmurje_(Beltinci);Rezija}

PROGRAMSKA GLASBA

Kar nekaj skladateljev je svoja dela gradilo na programski vsebini. Večkrat so le oni sami vedeli za podrobnosti zgodbe v ozadju, poslušalcu pa so dopuščali lastno domišljijsko interpretacijo karakterno obarvane glasbe. Velikokrat so za obliko uporabili simfonične pesnitve, mnogo le-teh pa je že v naslovu povzelo bistvo zgodbe. Tako se naslova programskih skladb Matije Bravničarja glasita Kralj Matjaž ter Kurent. Največ (devet) simfoničnih pesnitev je napisal skladatelj Blaž Arnič. Naslovi, kot so Divja jaga, Gozdovi pojejo, Pesem planin, Ples čarovnic in Povodni mož razkrivajo, kaj ta dela opisujejo. Skladatelj Marjan Kozina je štiri simfonične pesnitve združil v svojo Simfonijo. Med njimi je najbolj znana Bela krajina, ki sodi v sam vrh slovenske instrumentalne glasbe. Skladbo poslušaj, dostopna je tudi na spletu, in ugotovi, kateri dve ljudski pesmi se v njej prepletata.


Metliško kolo (Igraj kolce) Marko skače Na planincah Zeleni Jurij
Izberi barvo: pravilno, nepravilno

Marko Mihevc je napisal osem simfoničnih pesnitev, med njimi pa so programsko naslovljene Ali Baba, Equi (latinsko – konji), In signo tauri (latinsko – V znamenju bika), Jamal (arabsko – kamela), Planeti. Poslušaj spodnji posnetek. Ugotovi, kateri izmed navedenih naslovov pripada tej skladbi.

<NAZAJ
>NAPREJ181/248