Licenca
To delo je na voljo pod pogoji slovenske licence Creative Commons 2.5:

priznanje avtorstva - nekomercialno - deljenje pod enakimi pogoji.

Celotna licenca je na voljo na spletu na naslovu http://creativecommons.org/licenses/by-nc-sa/2.5/si/. V skladu s to licenco je dovoljeno vsakemu uporabniku delo razmnoževati, distribuirati, javno priobčevati, dajati v najem in tudi predelovati, vendar samo v nekomercialne namene in ob pogoju, da navede avtorja oziroma avtorje in izdajatelja tega dela. Če uporabnik delo predela, kar pomeni, da ga spremeni, preoblikuje, prevede ali uporabi to delo v svojem delu, lahko predelavo dela ponudi na voljo le pod pogoji, ki so enaki pogojem iz te licence oziroma pod enako licenco.

Paulijevo izključitveno načelo

V vsaki orbitali sta lahko največ dva elektrona. Ta dva elektrona imata nasprotna spina, kar grafično prikažemo kot dve puščici v nasprotnih smereh ↑ in ↓. Dva elektrona z nasprotnima spinoma imenujemo tudi elektronski par.

Dva elektronska spina si poenostavljeno razlagamo kot dve nasprotni smeri vrtenja elektrona okoli svoje osi. Paulijevo izključitveno načelo je leta 1924 utemeljil avstrijski fizik Wolfgang Pauli (1900−1958), ki je leta 1945 prejel Nobelovo nagrado za fiziko.

Atom vodika ima le en elektron. Njegovo elektronsko konfiguracijo zapišemo tako: 1s1 (izgovorjava: ena-es-ena). To pomeni, da je edini vodikov elektron v orbitali 1s. Grafično zapišemo elektronsko konfiguracijo vodikovega atoma tako:

Kvadratek predstavlja 1s-orbitalo. Puščica znotraj kvadratka pa predstavlja edini vodikov elektron.

Atom helija ima dva elektrona. Njegovo elektronsko konfiguracijo zapišemo kot 1s2 (izgovorjava: ena-es-dva). To pomeni, da sta oba helijeva elektrona v 1s-orbitali. Grafično zapišemo elektronsko konfiguracijo helijevega atoma tako:

Kvadratek predstavlja 1s-orbitalo. Dve nasprotno usmerjeni puščici znotraj kvadratka pa predstavljata dva helijeva elektrona z nasprotnima spinoma.

Paulijevo izključitveno načelo upoštevamo tudi pri drugih vrstah orbital. Pri p-orbitalah upoštevamo, da obstajajo px-, py- in pz-orbitale. V vsaki orbitali pa sta v skladu s Paulijevim načelom lahko le dva elektrona.

Šest elektronov se v tri p-orbitale razporedi tako:
px2 py2 pz2.

Grafično to prikažemo tako:


Elektroni d-orbital

Preberite spodnje besedilo in ga dopolnite z manjkajočimi števili. Pomagajte si s periodnim sistemom elementov.

V d-področju posamezne periode je 10 elementov (oziroma enako število elektronov v d-orbitalah). Ker sta v vsaki orbitali lahko le 2 elektrona, potrebujemo 5 d-orbital za razporeditev vseh d-elektronov.
<NAZAJ
>NAPREJ48/296