Licenca
To delo je na voljo pod pogoji slovenske licence Creative Commons 2.5:

priznanje avtorstva - nekomercialno - deljenje pod enakimi pogoji.

Celotna licenca je na voljo na spletu na naslovu http://creativecommons.org/licenses/by-nc-sa/2.5/si/. V skladu s to licenco je dovoljeno vsakemu uporabniku delo razmnoževati, distribuirati, javno priobčevati, dajati v najem in tudi predelovati, vendar samo v nekomercialne namene in ob pogoju, da navede avtorja oziroma avtorje in izdajatelja tega dela. Če uporabnik delo predela, kar pomeni, da ga spremeni, preoblikuje, prevede ali uporabi to delo v svojem delu, lahko predelavo dela ponudi na voljo le pod pogoji, ki so enaki pogojem iz te licence oziroma pod enako licenco.

Molekulski kristali

Sile oziroma vezi med molekulami so šibke v primerjavi z ionskimi, kovalentnimi in kovinskimi vezmi. Večina organskih pa tudi mnoge anorganske snovi tvorijo molekulske kristale. Gradniki molekulskih kristalov so molekule. V molekulske kristale se povezujejo polarne in tudi nepolarne molekule, kot so molekule kisika, dušika, halogenov, ogljikovega dioksida, žvepla. Molekulske kristale tvorijo tudi žlahtni plini. V tem primeru se povezujejo med seboj atomi. Kristali omenjenih plinov lahko nastanejo le pri zelo nizkih temperaturah. V molekulskem kristalu je posamezna molekula obdana s toliko sosednjimi molekulami, kolikor dopuščata velikost in oblika molekule. 

Med molekulami so lahko različne privlačne sile. K molekulskim vezem, razen v močno polarnih spojinah, največ prispevajo disperzijske sile. Kako močne so vezi med molekulami, je odvisno od števila elektronov v molekuli. Večje molekule imajo več elektronov, zato se lažje polarizirajo, so bolj polarizabilne. Molekulske vezi med njimi so močnejše.

Molekulske vezi so šibke v primerjavi z drugimi vrstami kemijskih vezi. Posledica tega so lastnosti molekulskih kristalov, za katere so značilni krhkost, nizka tališča. Molekulski kristali nekaterih snovi preidejo v plinasto stanje, še preden se stalijo, pravimo da sublimirajo (jod, ogljikov dioksid ter vrsta organskih snovi).


Molekulski kristal joda

Molekuli joda se približujeta druga drugi. Označena je razdalja med jedroma atomov v molekuli joda, ki je 0,268 nm, in najkrajša možna razdalja med jedroma atomov joda v dveh sosednjih molekulah, ki je 0,430 nm. Taka razdalja je tudi v kristalih joda in ustreza najmočnejšemu privlaku med dvema molekulama joda.

Dani sta dve plasti dvoatomnih molekul joda. Druga plast molekul se ne razporedi neposredno nad molekule prve plasti, ampak v prostor med molekule prve plasti. Tretja plast je točno nad prvo plastjo. Zaporedje plasti se v kristalu ponavlja. Dvoatomne molekule I2 se glede na svojo obliko povežejo tako, da nastane najgostejši možen sklad, to je največje možno število interakcij med molekulami.


<NAZAJ
>NAPREJ137/296