Licenca
To delo je na voljo pod pogoji slovenske licence Creative Commons 2.5:

priznanje avtorstva - nekomercialno - deljenje pod enakimi pogoji.

Celotna licenca je na voljo na spletu na naslovu http://creativecommons.org/licenses/by-nc-sa/2.5/si/. V skladu s to licenco je dovoljeno vsakemu uporabniku delo razmnoževati, distribuirati, javno priobčevati, dajati v najem in tudi predelovati, vendar samo v nekomercialne namene in ob pogoju, da navede avtorja oziroma avtorje in izdajatelja tega dela. Če uporabnik delo predela, kar pomeni, da ga spremeni, preoblikuje, prevede ali uporabi to delo v svojem delu, lahko predelavo dela ponudi na voljo le pod pogoji, ki so enaki pogojem iz te licence oziroma pod enako licenco.

Molekule elementov in spojin

Nobelovo nagrado za fiziko so si leta 1986 razdelili Ernst Ruska za njegovo temeljno delo na področju elektronske optike ter za dizajn prvega tunelskega (rasterskega) mikroskopa Gerd Binnig in Heinrich Rohrer. Odkritje je omogočilo "vpogled" v svet atomov in molekul.

Molekule kisika na površini platine, posnete s tunelskim mirkoskopom

Na posnetku vidimo, da tvori kisik dvoatomne molekule. Atomi so sicer nevtralni delci, vendar so nekateri zelo reaktivni, zato se povezujejo v bolj stabilne delce, molekule. Molekule elementov so sestavljene iz enakih atomov, molekule spojin pa iz različnih atomov. Tudi število atomov v molekulah je lahko različno. Tako so molekule kisika, vodika, dušika sestavljene iz dveh atomov, molekule  žvepla pa kar iz osmih atomov. V molekulah spojin pa sta vezana najmanj dva različna atoma.


Modeli molekul

Za prikaz zgradbe molekul uporabljamo modele. Fizični molekulski modeli so kompleti lesenih ali plastičnih kroglic različnih barv in palčk različnih dolžin. Kroglice so modeli atomov, s palčkami pa povezujemo atome v molekule.  Po dogovoru so modeli atomov kisika rdeče barve, modeli atomov vodika bele barve, žvepla rumene, klora zelene, joda vijoličaste, dušika modre ... Barva modelov atomov nima nič skupnega z barvo atomov. V svetu atomov ni barv. Modeli atomov so obarvani le zaradi nazornosti. Tudi velikost modelov atomov seveda ne ustreza dejanski velikosti atomov, saj že veste, da nanosveta ne moremo zaznati s prostim očesom. Z razvojem informacijsko-komunikacijske tehnologije (IKT) pa vam svet molekul približajo računalniško generirani modeli molekul, ki jih lahko obračate v navideznem prostoru in jim spreminjate prikaz kot palični model, kroglični ali kalotni model. Kalotni je najboljši približek dejanski obliki molekul, palični pa je najbolj nazoren.

Računalniško generirana modela molekule kisika in vode

palični kroglični kalotni
<NAZAJ
>NAPREJ22/264