Človek je radovedno bitje, že od nekdaj je poskušal razumeti pojave okrog sebe. Med prvimi, ki je trdil, da so snovi sestavljene iz najmanjših in nedeljivih delcev, ATOMOV (gr. atomos - nedeljiv), je bil grški mislec Demokrit (470-380 pr.n.št.). Skozi zgodovino in z razvojem znanosti se je predstava o zgradbi snovi in o najmanjših delcih ves čas spreminjala. Tudi danes smo priča novim spoznanjem, ki nam jih omogočajo sodobne tehnologije. Danes imamo z novimi tehnikami vpogled v nano-svet, svet zelo majhnih delcev. Tako lahko na zgornji sliki, ki je bila narejena s tunelskim mikroskopom, vidimo atome elementa silicija na površini kristala.
Danes vemo o atomu to, da se elektroni ne gibljejo po tirnicah, ampak si jih predstavljamo kot elektronski oblak, ki zapolnjujejo prostor okoli jedra.
Ta prostor imenujemo orbitala.
Na sliki je Bohrov model atoma (1913). Elektroni krožijo okrog atomskega jedra po tirnicah. Danes vemo, da ta model atoma ne drži.
Elektronska ovojnica je prostor okrog jedra atoma, v katerem so elektroni. Premer atoma je okrog 10000-krat večji od premera atomskega jedra.
Za atom nekega elementa je značilno točno določeno število protonov v atomskem jedru. Število elektronov v elektronski ovojnici je enako številu protonov.
Atom elementa kisika, na primer, ima v jedru 8 protonov in v elektronski ovojnici 8 elektronov.