Naučili smo se, da iz atomov kovin dobimo ione, če oddajo svoje zunanje elektrone. Tako iz kovinskega atoma dobimo pozitivne ione, ki jih imenujemo kationi, hkrati dobimo tudi anione, negativno nabite delce, ki nastanejo, ko atom nekovine te elektrone sprejme.
Oglejmo si primer nastanka natrijevega klorida, NaCl.
Nastali gradniki, Na+ in Cl− ioni so izredno stabilni ioni, ki se nato pravilno uredijo v ionski kristal.
Oglejmo si animacijo nastanka ionskega kristala NaCl(s).
Ionski kristal nastane, ker se negativno nabiti ioni, anioni, pravilno uredijo okoli pozitivno nabitega iona, kationa, in obratno. Koliko ionov se lahko razporedi okoli iona z nasprotnim nabojem, je odvisno od njihove velikosti. Velikost kationa in aniona odloča o tem, koliko nabitih delcev se bo lahko razporedilo okrog drugega nasprotno nabitega delca.
Glede na povedano si lahko zelo enostavno zapomnimo, da zapis formule NaCl(s) ne pomeni, da je kristal NaCl zgrajen iz molekul, temveč da kristal natrijevega klorida NaCl gradijo pravilno razporejeni ioni Na+ in Cl−.
Zapomnimo si:
Pogoj za nastanek ionske vezi in s tem ionskega kristala pa je zmožnost, da posamezni atomi lahko tvorijo ione.
Koliko negativno nabitih kloridnih ionov, Cl−, se lahko razvrsti okoli pozitivno nabitega natrijevega iona, Na+?