Licenca
To delo je na voljo pod pogoji slovenske licence Creative Commons 2.5:

priznanje avtorstva - nekomercialno - deljenje pod enakimi pogoji.

Celotna licenca je na voljo na spletu na naslovu http://creativecommons.org/licenses/by-nc-sa/2.5/si/. V skladu s to licenco je dovoljeno vsakemu uporabniku delo razmnoževati, distribuirati, javno priobčevati, dajati v najem in tudi predelovati, vendar samo v nekomercialne namene in ob pogoju, da navede avtorja oziroma avtorje in izdajatelja tega dela. Če uporabnik delo predela, kar pomeni, da ga spremeni, preoblikuje, prevede ali uporabi to delo v svojem delu, lahko predelavo dela ponudi na voljo le pod pogoji, ki so enaki pogojem iz te licence oziroma pod enako licenco.

Atomi imajo zelo majhne mase. Izražamo jih s primerjalno vrednostjo, ki jo imenujemo relativna atomska masa.

Relativna atomska masa je število, ki pove, kolikokrat je masa atoma nekega elementa večja od ene dvanajstine mase atoma ogljikovega izotopa 12C. Označujemo jo s simbolom Ar, njeno vrednost lahko najdemo v periodnem sistemu elementov in je brez enote.

Definicija se sliši zapleteno. Poskusimo jo pojasniti.

Znanstveniki so kot osnovo uporabili ogljikov izotop 12C. To je ogljik atom, ki ima v svojem jedru 6 protonov in 6 nevtronov. Določili so, da ima ta atom relativno atomsko maso točno 12. Ena dvanajstina te mase je seveda 1 (ena dvanajstina od 12 je 1). To je postala tudi osnova za primerjavo mas drugih atomov in molekul.

Kaj torej predstavlja podatek "relativna atomska masa fluora je 19"? To pomeni, da je masa atoma fluora 19-krat večja kakor 1/12 mase ogljikovega atoma 12C.

Na prvi pogled je pojem relativne atomske mase po nepotrebnem zakompliciran. Zakaj ne bi raje vzeli kar vodik, ki ima najlažje atome, in mu pripisali relativne atomske mase ena?

Vzrokov je več, vsekakor pa je veliko lažje eksperimentirati s trdnim ogljikom kakor z brezbarvnim plinastim vodikom.

Ugotavljanje relativne atomske mase

Relativne atomske mase v periodnem sistemu elementov

V periodnem sistemu elementov poiščite relativne atomske mase oziroma simbole elementov in dopolnite prikazane zapise. Vrednosti relativnih atomskih mas zaokrožite na eno decimalno mesto natančno (npr. za kisik bi zapisali vrednost 16,0).

Ar(N) = 14,0 ; Ar(Ca) = 40,1 ; Ar(Ne) = 20,2 ;
Ar( Cl ) = 35,5 ; Ar( Mg ) = 24,3; Ar( Cr ) = 52,0.

Neznani element

Iskani element ima atome, ki so približno 5-krat težji kakor atomi berilija.

Zapišite simbol in relativno atomsko maso berilija in iskanega elementa. Obe relativni atomski masi zapišite na dve decimalni mesti natančno. Uporabljajte periodni sistem elementov.

Še namig: Kje najdemo Norveško in Švedsko?

Berilij: Ar( Be ) = 9,01  

Iskani element: Ar( Sc ) = 44,96

<NAZAJ
>NAPREJ149/264