Čeprav se z vodo ogljikovodiki slabo mešajo, pa lahko z njo tvorijo emulzije, če jih močno premešamo. Emulzija nastane med tekočinami, ki se slabo mešajo. Pri tem so kapljice ene tekočine razpršene v drugi tekočini. Emulzije so tudi mleko, margarina, majoneza, lateks, solatni preliv, sladoled.
Emulzije ogljikovodikov in vode niso obstojne. Med molekulami vode nastopijo močnejše sile kot med molekulami vode in ogljikovodikov, zato se hitro oblikujeta dve plasti. Stabilnost emulzij lahko povečamo z dodatkom emulgatorjev.
Emulzija heksana in vode (leva slika) ni obstojna in že čez nekaj trenutkov nastaneta dve plasti (desna slika): zgornja plast je heksan, spodnja plast pa voda. Za lažje razlikovanje med vodo in heksanom je heksanu dodan jod. Ker se jod bolje topi v heksanu kot pa v vodi, je plast heksana obarvana vijolično.
![]() |
![]() |
Čiščenje tkanin z vodo ne odpravi mastnih madežev, saj sodijo masti in olja med nepolarne spojine. Uporabiti moramo detergent ali pralne praške, ki omogočajo, da so koščki umazanije razpršeni v vodi. Lahko pa uporabimo ogljikovodik ali katero drugo nepolarno spojino. Seveda moramo izbrati tak ogljikovodik, ki ne ostane na tkanini kot madež, po možnosti še smrdljiv. Najbolje je uporabiti petroleter (v trgovini ga prodajajo kot "bencin za čiščenje"). Ker pri takem čiščenju ne uporabljamo vode, se tovrstno čiščenje imenuje tudi „suho čiščenje“. Tako čiščenje je lahko nevarno, saj je petroleter zelo hlapen, njegovi hlapi pa so vnetljivi. Pri čiščenju s petroletrom moramo vedno poskrbeti za dobro zračenje in da ni v bližini ognja, sicer lahko pride do eksplozije.