Ljudje v zgodovini niso posvečali posebne pozornosti vodnim odplakam. Spuščali so jih v naravo, kjer so se prečistile same. Ugotovili so, da so neurejene odplake lahko velik vir okužb in bolezni. Zato so začeli graditi kanale in cevi. Po njih so umazano vodo najpogosteje speljali kar v najbližji potok.
Danes odplake spuščamo v kanalizacijsko omrežje. Del kanalizacijskega omrežja je čistilna naprava. V njej se iz vode odstrani vsa umazanija in nevarni mikrobi. Voda se nato prečiščena vrne nazaj v naravo.

Kjer kanalizacijsko omrežje še ni zgrajeno, odplake spustimo v greznice. Napolnjeno greznico praznijo komunalne službe s posebnim vozilom. Vsebino prepeljejo v čistilno napravo, kjer se prečiščena voda vrne nazaj v naravo.
Pri gradnji hiš namesto greznice vedno pogosteje postavljamo male biološke čistilne naprave. Iz njih prečiščena voda steče nazaj v naravo.
Kljub vsem ukrepom je v naravi vedno manj neoporečne pitne vode. Ljudje naravo močno onesnažujemo ob gojenju posevkov s škropljenjem in gnojenjem. Tudi tovarne s svojimi odplakami onesnažujejo okolje. Onesnaženje voda povzročajo posamezna gospodinjstva, ki še nimajo urejene kanalizacije.
Kljub temu da večino odpadne vode prestrežejo čistilne naprave, moramo biti previdni pri zlivanju in metanju odpadkov v vodne odtoke in v straniščno školjko. Strogo je prepovedano v odtok zlivati olja in barve vseh vrst. Ravno tako ne mečemo hrane in drugih vrst bioloških odpadkov.