Element je čista snov, ki jo s kemijsko reakcijo ne moremo pretvoriti v enostavnejše snovi. Zgrajen je iz istovrstnih atomov. Vsak element ima svoj simbol in svoje ime. Nekateri simboli elementov so enočrkovni, nekateri pa dvočrkovni. V dvočrkovnih simbolih elementov je prva črka velika, druga pa mala.
Oglejmo si periodni sistem elementov in poiščimo nekaj elementov, ki imajo enočrkovne oziroma dvočrkovne simbole.
Elementov z enočrkovnimi simboli je le 14, tak element je na primer vodik (H).
Bistveno več je dvočrkovnih simbolov elementov, tak element je na primer helij (He).
Za na novo odkrite elemente se kot začasni simboli (do uradnega
imenovanja elementa) uporabljajo tričrkovni simboli. Na primer element z
vrstnim številom 118 ima začasni simbol Uuo in začasno ime ununoktij −
ime in simbol elementa se izpeljeta neposredno iz vrstnega števila; v
tem primeru so številčni koreni un-1, un-1, okt-8 ter končnica -ij.
Simboli elementov so mednarodno dogovorjeni, vsi narodi uporabljajo enake simbole elementov. Različna pa so imena elementov.
Vsi narodi uporabljajo enak simbol za zlato (Au). Ime tega elementa pa se v različnih jezikih zelo razlikuje, na primer gold (angleščina), oro (španščina), kulta (finščina), золото (ruščina) ...
Današnji način označevanja elementov s črkovnimi simboli je uvedel švedski kemik Jöns Jacob Berzelius (1779−1848).
Imena
elementov imajo raznolik izvor. Elementi so poimenovani po zemljepisnih
pojmih (npr. francij), po bogovih in mitoloških bitjih (npr. titan), po
planetih in nebesnih telesih (npr. uran), po znanstvenikih (npr.
nobelij) ...