Element je čista snov, ki jo s kemijsko reakcijo ne moremo pretvoriti v enostavnejše snovi. Zgrajen je iz istovrstnih atomov. Vsak element ima svoj simbol in svoje ime. Nekateri simboli elementov so enočrkovni, nekateri pa dvočrkovni. V dvočrkovnih simbolih elementov je prva črka velika, druga pa mala.
Spojina je čista snov, sestavljena iz dveh ali več elementov. Najpreprostejše so binarne spojine, ki so sestavljene iz le dveh elementov, npr. voda (H2O) je spojina vodika in kisika. Za imenovanje spojin uporabljamo pravila. Za pravila imenovanja snovi uporabljamo izraz kemijska nomenklatura. Organizacija IUPAC se med drugim ukvarja tudi z določanjem pravil imenovanja elementov in spojin.
Binarne spojine lahko imenujemo na več načinov: s števniki (z množilnimi predponami), po Stockovem sistemu (z oksidacijskim številom), po Ewens-Bassettovem sistemu (z nabojnim številom). Pri poimenovanju binarnih spojin s števniki (množilnimi predponami) uporabljamo pretežno grške števnike, le števnik za devet je latinskega izvora: 2−di, 3−tri, 4−tetra, 5−penta, 6−heksa, 7−hepta, 8−okta, 9−nona, 10−deka. Števnik za 1 delec je mono, a ga uporabljamo le v posebnih primerih (npr. spojino CO lahko imenujemo ogljikov monooksid ali ogljikov monoksid in tako poudarimo, da ne gre za podobno spojino CO2, ki ima ime ogljikov dioksid).
Imenovanje binarnih spojin s števniki (z množilnimi predponami):
Imenovanje binarnih spojin po Stockovem sistemu (z oksidacijskim številom):
Imenovanje binarnih spojin po Ewens-Bassettovem sistemu (z nabojnim številom):