Tudi prispevek drugih halogeniranih ogljikovodikov na okolje ni zanemarljiv. Na seznamu dolgoživih organskih onesnaževal, katerih uporaba je prepovedana, je kar 8 pesticidov, med njimi zloglasni DDT in aldrin, dve industrijski kemikaliji, poliklorirani bifenili PCB-ji, in dva produkta sežiga kloriranih kemikalij, diokisin in furan. Vprašati se moramo, zakaj so te spojine tako nevarne. Nevarnost kemikalij določajo njihova usoda v okolju in toksikološke lastnosti: akutna in kronična toksičnost, mutagenost (vplivi na mutacije) in teratogenost (vplivi na plod). Vplive si bomo ogledali na primeru DDT-ja.
Usodo kemikalij v okolju prikazuje spodnja shema.
Ko pride kemikalija v okolje, začnejo potekati fizikalne, biološke in kemijske spremembe. Kemikalije v okolju lahko izhlapijo ali pa se vežejo na sedimente. Pri bioloških pretvorbah sta glavni biotransformacija in bioakumulacija (nalaganje v maščevju različnih organizmov). Kemijsko pa lahko poteče hidroliza, oksidacija/redukcija ali pa fotoliza (razgradnja pod vplivom svetlobe). Kateri proces bo potekal prednostno, je odvisno od hitrosti procesa oz. razpolovnega časa.