Intenzivnost razvijanja vodika pri reakciji magnezija s kislino je odvisna od jakosti karboksilne kisline. Jakost kisline je določena z ravnotežno konstanto — Ka za reakcijo protolize kisline v vodi.
Močnejša kot je kislina, več oksonijevih ionov je prisotnih v ravnotežju, večja bo vrednost njene konstante protolize Ka in manjša bo vrednost dekadičnega logoritma konstante protolize pKa. V tabeli so prikazane vrednosti Ka in pKa za metanojsko, etanojsko in propanojsko kislino.
| Kislina | Ka | pKa | Reakcija z magnezijem |
| HCOOH | 1,77 x 10-4 |
3,75 | Burno razvijanje vodika |
| CH3COOH | 1,8 x 10-5 | 4,74 | Razvijanje vodika |
| CH3CH2COOH | 1,3 x 10-5 |
4,87 |
Počasno razvijanje vodika |
Opazimo lahko, da jakost karboksilne kisline z daljšanjem alkilne skupine, ki je vezana ob karboksilni skupini, pada, konstanta protolize ima manjšo vrednost, nasprotno pa je vrednost pKa vedno večja. Zakaj?
Zaradi delno pozitivnega značaja karbonilnega ogljika je olajšan odcep protona v hidroksilni skupini, olajšana je polarizacija vezi O−H. Bolj je karbonilni ogljik pozitiven, lažje se proton odcepi. Skupine, ki povečujejo pozitivni značaj karbonilnega ogljika, bodo povečale jakost kislin, ker bodo olajšale izstop protona, nasprotno pa bodo skupine, ki bodo zmanjševale pozitiven značaj karbonilnega C-atoma, otežile izstopanje protona. Take skupine so alkilni skupine, daljše kot so, težje se bo proton odcepil, šibkejša bo kislina.
Mg(s) + 2 HCOOH(aq) → Mg(HCOO)2(aq) + H2 (g)
Mg(s) + 2 CH3COOH(aq) → Mg(CH3COO)2 (aq) + H2(g)
Mg(s) + 2 CH3CH2COOH (aq) → Mg(CH3CH2COO)2(aq) + H2(g)