Kamnine v naravi so zmesi različnih mineralov. Poznamo več kot tri tisoč različnih mineralov. Najbolj razširjen je kremen, SiO2, ki je spojina elementov silicija in kisika. Rude vsebujejo večje količine posameznih mineralov. Izkoriščamo jih lahko kot surovine za pridobivanje elementov in njihove spojine. Pogosti so oksidi, to so spojine kovin s kisikom, in sulfidi, to so spojine kovin z žveplom. V mineralih so kovine vezane tudi z dvema elementoma. Tako so v karbonatih kovine vezane s kisikom in ogljikom, v sulfatih pa s kisikom in žveplom. Najpomembnejše železove rude vsebujejo tudi minerale hematit, Fe2O3, magnetit, Fe3O4, in siderit, FeCO3. Od železovih mineralov je zelo razširjen tudi mineral pirit, FeS2.
|
|
|
Zanimivost
Meteoriti so po mineralni sestavi najbolj podobni magmatskim kamninam, vsebujejo pa tudi minerale, ki jih na Zemlji ne najdemo. Kovinski meteoriti so večinoma sestavljeni iz železa in niklja.
V naravi redko najdemo čiste kovine. Imenujemo jih samorodni elementi. Te kovine so nereaktivne. Taka kovina je tudi zlato, Au. V različnih kamninah najdemo žile samorodnega zlata, Au. V živosrebrovi rudi cinabaritu, HgS, so kapljice samorodnega živega srebra, Hg. Pogost je samoroden baker, Cu, samorodno srebro, Ag, pa je redko.
|
|
Reki Drava in Mura sta zlatonosni reki. Primarna nahajališča zlata so v avstrijskih Visokih Turah, od tam pa jih nato potoki in reke nosijo s seboj do nižin vzdolž reke Drave in Mure. Zlato v naplavinah obeh rek je v drobnih luskicah velikosti do 1 mm. Pred 2. svetovno vojno je iz peska izpiralo zlato več kot 200 izpiralcev. Danes izpirajo zlato le še ljubitelji.