Iz zraka lahko dobimo dušik, N2, kisik, O2, in nekatere žlahtne pline. Iz zraka odstranimo ogljikov dioksid, CO2, in ga nato utekočinimo. S tekočim zrakom moramo previdno ravnati, ker je zelo reaktivna tekočina, ki lahko povzroči požar. Sveži tekoč zrak je brezbarven, po daljšem času pa se modrikasto obarva.
Tekoči zrak postopno segrevajo. Najnižje vrelišče ima dušik, in sicer pri −196 °C, tako tudi prvi zavre. Lahko ga ločimo od kisika, ki ima vrelišče pri −183 °C, in drugih sestavin zraka.
|
|
| Stolpi za zbiranje frakcij pri destilaciji zraka |
|
Dušik se zbira na vrhu kolone, na dnu kolone pa je tekoči kisik. S postopnim segrevanjem utekočinjenega zraka lahko iz zraka ločimo tudi žlahtne pline. Ločevanje zmesi glede na višino vrelišča snovi v zmesi imenujemo frakcionirna destilacija. Posamezne snovi imenujemo frakcije.
Vrelišča plinov v suhem zraku:
dušik, N2 −196 °C
kisik, O2 −183 °C
argon, Ar −186 °C
neon, Ne −246 °C
helij, He −269 °C
Dušik se uporablja tudi v živilski industriji pri pakiranju in hitrem zamrzovanju hrane. Z argonom polnijo žarnice z volframovo nitko. Neon se uporablja za svetlobne napise, kripton pa za laserje.
Zanimivost
Mars ima tanko atmosfero in polarni kapi na polih. V polarnih kapah so zmrznjen ogljikov dioksid, led in prah. Voda je na Marsu zmrznjena v kamninah, kar lahko potrjuje domnevo, da je bilo na tem planetu življenje. Površina Marsa je rjavkasto rdeče barve, ker so v kamninah in prsti železove spojine.