Snovi je na organske in anorganske snovi leta 1807 razdelil švedski kemik Jöns Jakob Berzelius, ko so o zgradbi snovi vedeli še razmeroma malo. Že takrat pa so opazili, da se anorganske in organske snovi med seboj vsaj na prvi pogled precej razlikujejo. Očitna razlika med organskimi in anorganskimi je, da so slednje precej obstojnejše. Vodo lahko segrevamo in uparimo, njene pare pa brez škode segrevamo do 1000 °C. Ko ohladimo vodno paro, zopet nastane voda. To lahko ponavljamo v nedogled. Sladkor pa pri segrevanju najprej porjavi, iz njega uhajajo pare, nato se začne kaditi ter na koncu počrni. Po segrevanju sladkorja ne moremo več spremeniti v prvotno stanje.
![]() |
![]() |