V 19. stol. je veljalo prepričanje, da organske snovi lahko spremenimo v anorganske (npr. s segrevanjem), obratno pa ne. Mislili so namreč, da je za pretvorbo anorganskih snovi v organske potrebna nekakšna neznana „življenjska sila“, ki je prisotna v živih organizmih. To prepričanje je ovrgel nemški kemik Wöhler, ko je 1828 iz anorganske snovi po naključju pridobil organsko snov - sečnino. Ko je objavil rezultate, je med kemiki povzročil veliko začudenje.

Wöhler je pri segrevanju amonijevega cianata NH₄(CNO) dobil sečnino (NH₂)₂CO. Malo znano dejstvo pa je, da sečnina ni bila ravno prva organska snov, pridobljena iz anorganskih snovi. Štiri leta pred njo je Wöhler iz anorganske snovi pridobil organsko snov ocetno kislino.