Licenca
To delo je na voljo pod pogoji slovenske licence Creative Commons 2.5:

priznanje avtorstva - nekomercialno - deljenje pod enakimi pogoji.

Celotna licenca je na voljo na spletu na naslovu http://creativecommons.org/licenses/by-nc-sa/2.5/si/. V skladu s to licenco je dovoljeno vsakemu uporabniku delo razmnoževati, distribuirati, javno priobčevati, dajati v najem in tudi predelovati, vendar samo v nekomercialne namene in ob pogoju, da navede avtorja oziroma avtorje in izdajatelja tega dela. Če uporabnik delo predela, kar pomeni, da ga spremeni, preoblikuje, prevede ali uporabi to delo v svojem delu, lahko predelavo dela ponudi na voljo le pod pogoji, ki so enaki pogojem iz te licence oziroma pod enako licenco.
Navodila

Prevzemanje občnih imen

Ločimo tri vrste prevzetih občnih imen (glede na to, koliko so prilagojena slovenščini):
– besede, ki jih popolnoma prilagodimo slovenskemu knjižnemu jeziku (izgovarjamo, pišemo in pregibamo po naše), so sposojenke (npr. pica, džins);
– besede, ki so deloma prilagojene slovenščini (izgovarjamo in pregibamo jih po naše, vendar ohranjamo tuji zapis), so tujke (npr. peugeot);
– besede, ki jih ne prilagodimo slovenskemu knjižnemu jeziku (ohranijo tuj izgovor, zapis in slovnične lastnosti), so citatne besede in besedne zveze (npr. first lady).

Klikni na pravilen zapis. (Pravilno označene besede se obarvajo zeleno.)


Homerus/Homer
pizzeria/picerija
reno/renault
italijanski Telecom/italijanski Telekom
čačača/cha cha cha
Velika Britanija/United Kingdom
e-pošta/e-mail
Hrvatska/Hrvaška
Pula/Pulj
Trst/Trieste
Roma/Rim
Budapest/Budimpešta
rokenrol/rock and roll
Št. napačnih poskusov: 0

Kalki

Napačno prevedene besedne zveze, ki so v knjižni rabi nedovoljene, se imenujejo kalki. Te besedne zveze so dobesedno prevedene v slovenščino, npr. Imaš kaj za jesti? Dol se usedi. Gor se vstani.

V polja vpiši narečne besede za naslednja opravila:

čistiti – pucati

likati – peglati

barvati – farbati

krmiti – futrati , fojtrati

lopatati – štihati

ličkati – kožuhati

Kakšne so besede, ki si jih vpisal, po izvoru?

Prevzete besede, ki se v knjižnem jeziku ne uporabljajo in niso sprejete v slovensko knjižno normo, se imenujejo popačenke. Med njimi jih je veliko prevzetih iz nemščine (germanizmi). Uporabljajo se v narečju in žargonu. Poleg germanizmov se pogosto uporabljajo tudi anglicizmi (v slengu) in hrvatizmi.
Iz hrvaškega jezika smo v slovenščino prevzeli nekatere splošne izraze, ki se uporabljajo v praktičnosporazumevalnem jeziku (npr. slučajno), kletvice in psovke, pa tudi publicizme (npr. enostavno).

<NAZAJ
>NAPREJ81/442